Aktualno

Prvi maj in politika

Piše: Jurij Paljk
Kdor je spremljal tradicionalne nagovore ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, je lahko slišal, da je šlo bolj za pobožne želje kot pa za prepričljivo govorjenje o pravicah do dostojnega dela in pravšnjega ter pravičnega plačila zanj.

Morda je še najbolj umirjeno in trezno spregovoril italijanski predsednik Sergio Mattarela, ki je dejal, da bi se lahko in moralo narediti več na področju zaposlovanja in zaščite zaposlenih.
Več kot samo občutek je, da je čas solidarnosti med različnimi v današnji razdrobljeni družbi minil, čeprav so vsaj najbolj vidni sindikalisti vseeno skupaj govorili o solidarnosti, a so bili odzivi na njihove posege zelo medli, če so sploh bili. Dnevno časopisje je poročalo o tem, kako veliko ljudi po Italiji meni, da je praznik dela 1. maj povsem presežen, da ga nima smisla več praznovati, čeprav prav protesti v Evropi in pa zelo hudi neredi v Turčiji in seveda v Venezueli govorijo o drugem svetu, o svetu tistih, ki nimajo ne besede in ne pravic, kaj šele dostojno zaposlitev in plačilo zanjo.
Na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči so se pred praznikom dela, 1. majem, srečali sindikalisti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in sindikata KS 90 ter treh italijanskih sindikatov, povezanih v medregijskem sindikalnem svetu. Srečanje so posvetili prehodnosti mej v luči evropske uredbe o sistematičnem nadzoru na zunanjih schengenskih mejah. Tokrat so opozorili predvsem na težave zaradi “neživljenjske evropske birokracije”. Napisali so skupno pisno izjavo, ki so jo poslali v Bruselj s pričakovanjem, da bo ukrep odpravljen, saj so čakalne dobe na mejah zaradi poostrenih nadzorov, ki jih zahteva Bruselj, postale neznosne. Srečanja se je udeležila tudi deželna guvernerka Debora Serracchiani, ki je sindikaliste seveda podprla, tudi v luči svoje sedanje politike, ki je danes drugačna, kot je bila do sedaj.
Politika, da, ta je tista, ki bi morala upravljati družbeno ureditev, ta je tista “umetnost možnega”, ki jo danes vsi pogrešamo.
Najlažje je medije kritizirati, češ da ne znamo več pravilno poročati o politiki, a dejstvo je, da mediji nismo poklicani, da ustvarjamo politiko.
Morda je del naše krivde v tem, da smo preveč prizanesljivi, da ne reagiramo dovolj ostro, ko gre za izbire, ki niso v prid skupnosti, ampak bolj iskanje lastnih koristi v sedanji družbi.
Da je politika izjemno pomembna, je povedal papež Frančišek konec tedna v nagovoru predstavnikom Katoliške akcije, ki je na Trgu sv. Petra v Rimu skupaj z njim praznovala 150-letnico delovanja: “Tako tudi sedaj čutite v sebi veliko odgovornost, da vržete dobro seme evangelija v življenje sveta tako, da služite z dejavno ljubeznijo, se politično angažirate, – vključite se v politiko, toda prosim vas, v plemenito politiko, v Politiko z veliko začetnico – tudi preko strastne vzgoje in bodite udeleženi pri kulturnem soočenju”.
Sveti oče je govoril in govori o Politiki z veliko začetnico.
Prav gotovo današnja razdrobljenost slovenskih kandidatov na bližnjih volitvah v Gorici to ni.
Navajeni smo bili razhajanj, tudi ostrih političnih spopadov, a ko je šlo za pomembne stvari, smo Slovenci znali potegniti skupaj!
Tokrat ni tako, žal.
In če zapišemo, da je to slabo in za vse nas velika škoda, ni naša krivda!

03.05.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!