Prozornost delovanja in dialog temelj sedanje uprave

Aktivno soočenje med tržaško občino in njenimi uradi ter občani je bilo od vsega začetka Cosolinijevega mandata prioriteta nove uprave. Poleg poštenosti tovrstnega razmerja v vidiku t. i. transparentnosti gre podčrtati še eno lastnost, ki je glede na tako kočljiv položaj javnih financ vse prej kot zanemarljiv: varčevanje. To je bilo uvodno razmišljanje tržaške podžupanje Fabiane Martini na javnem srečanju, ki ga je v imenu uprave s kolegi Andreom Daprettom, Eleno Marchigiani in Antonello Grim imela v proseškem kulturnem domu v četrtek, 12. septembra. Fabianijeva je dejala, da uprava nadaljuje niz srečanj z občani, da bi jih na ‘njihovem domu’ neposredno seznanila z različnimi novostmi upravnega značaja, podala obračun opravljenega delovanja in napovedala prihodnje izzive: predvsem pa je podčrtala dejstvo, da so tovrstni javni sestanki pomembni zato, ker se na njih zgoščajo predlogi prebivalcev, katerim občina z zanimanjem prisluhne. Dialog in ovrednotenje ozemlja sestavljata idejno podlago delovanja sedanje Cosolinijeve ekipe. Sodelovalni odnos občanov pri upravljanju občine odgovarja potrebam časa po čim bolj učinkovitem in finančno donosnem spektru posegov na območju. Podžupanja je toplo povabila prisotne, naj se pri tem poslužujejo spleta in socialnih omrežij (Twitterja in Facebooka), po katerih lahko – denimo – takoj obvestijo pristojne o morebitnih cestnih okvarah in podobno. Fabianijeva se je zahvalila posameznim rajonskim svetom za delo, ki ga opravljajo, in napovedala obnovitev pravilnika na relaciji občina-rajonski sveti, da bi le-ti imeli večjo težo pri upravljanju občinskega področja. Predstavnica tržaške občine je glede na prozornost delovanja uprave spomnila prisotne, da lahko neposredno spremljajo seje občinskega sveta v živo po spletnem streemingu, vsi dokumenti bodisi občinskega sveta bodisi uprave pa so prav tako dostopni na spletu.
V kislo jabolko finančnega položaja javnih uprav je nato ugriznil odbornik za javna dela Andrea Dapretto, ki je poudaril, da pakt stabilnosti rimske vlade je močno pogojeval udejanjanje javnih del, ki jih je občinska uprava župana Cosolinija načrtovala ob nastopu svojega mandata. “Vlada pa se prepričuje, da sprostitev finančnih sredstev in posledični pretok denarja lahko pozitivno učinkujeta na vsestransko gospodarsko kolesje”, je dejal in postregel z nezanemarljivim podatkom glede razpoložljivih sredstev, ki jih je programski načrt za triletje 2012-2014 evidentiral v višini 91 milijonov evrov, načrt za razdobje 2013-2015 pa v 39 milijonih evrov. Preden so izvajanje odbornika prekinila vprašanja prisotnih, ki so pozornost povsem upravičeno usmerili v potrebe zahodnokraškega občinskega območja, je Dapretto nanizal vrsto ‘dosegljivih’ želja, ki jih občina namerava izpeljati oziroma jih je že. Tudi z njegovega zornega kota je čim večja vpetost in soudeležba občanov pri negovanju občinskega področja pozitivna poteza. Zlasti glede vzdrževanja nekaterih skupnih občinskih zelenih površin. Nov pravilnik bo namreč omogočal zasebnikom, združenjem in drugim družbenim dejavnikom neposredno vzdrževanje zelenic, kar bo gotovo zajezilo naraščajoče vandalske posege. Dapretto je omenil, da bodo gozd Bazzoni na kraški planoti poimenovali po nedavno preminuli znanstvenici Margheriti Hack in tamkajšnje področje uredili v tematski znanstveni park. Posebno poglavje je namenil prekvalifikaciji oziroma nujnim popravilom nekaterih mestnih parkov, npr. v ul. Edera, v ul. Sv. Mihaela, na Vrdelski cesti in na Trgu Hortis. Popravili bodo nabrežne robove kanala na Rusem mostu, poenotili pa slog urbanih oprem; v predmestnih predelih bo občina namestila opore za parkiranje koles, dosledno bo postavljala napise o prepovedi kajenja na igriščih za otroke. Jeseni bo stekel postopek, s katerim bo občina zadolžila podjetje, ki bo prekvalificiralo kamnolom Faccanoni v vidiku naravnega ovrednotenja: področje je za tržaško ozemlje namreč živa rana, ki jo je “mogoče celo videti iz Lignana oziroma Pirana” – je dejal Dapretto. Na podlagi čezmejnega evropskega projekta Carso-Kras bodo ovrednotili kraško vodovodno arhitekturo. Še kako pomemben je za odbornika načrt o t. i. socialnih vrtovih: gre dejansko za zapuščene površine tudi v neposredni bližini mesta, ki jih občina po skromnem vzdrževalnem posegu odmeri občanom za obdelovanje vrtnin. To zamisel, ki je drugod po Evropi že utečena praksa, so poskusno že izvedli na zelenih površinah na ul. Cumano, ul. Navali in Istrski cesti: v kratkem bodo podobno storili tudi na Opčinah.
Občinstvo pa je kot najbolj občuten problem kraškega področja uvrstilo skrb za šolska poslopja. Oglasil se je Bazovčan, ki je odbornika vprašal za pojasnilo glede hude strukturne poškodbe tamkajšnjega vrtca: ta se že itak nahaja v montažni strukturi. Dapretto je problem bazovskega poslopja uvrstil v splošno zanemarjeno stanje vseh ostalih šolskih struktur na občinskem področju. “Občina ne razpolaga s primernimi denarnimi sredstvi, da bi lahko na pravšen način skrbela za vsa šolska poslopja. To je problem, s katerim se je površno ukvarjala prejšnja uprava, ki je tudi zaradi političnih računic usmerjala sredstva drugam. Sedanja uprava se mora zato ravnati na podlagi prioritet”. Posebno občutena so na Proseku nerešena
vprašanja v zvezi s pogrebi. Problem je nastal na začetku leta, ko so se ne glede na sprejet sklep pristojnih organov pokopi pokojnih, ki so živeli v zaselkih sicer zgoniške občine, ki pa vsekakor geografsko in kulturno pripadajo Proseku, opravljali na zgoniškem pokopališču. Težave so tudi v škofijski razmejitvi kraškega področja, saj sodi npr. Zgonik v goriško nadškofijo, Prosek pa v tržaško škofijo. Na javnem srečanju so domačini predočili tudi birokratske težave pri vzdrževanju paštnov pod kraškim robom: pristojna odbornica Marchigiani je pristavila, da je problem uvrščen v nov prostorski načrt, katerega priprava ravno poteka. Jasno pa je povedala, da se strinja z načelom, po katerem je kmetijska dejavnost najboljši porok za negovanje območja. Beseda je tekla tudi o zapletenem odnosu med občino in predstavniki skupne lastnine, o hvalevrednih prostovoljnih pobudah in dejavnostih nekaterih občanov, zlasti upokojencev, ki po svojih močeh že vzdržujejo nekatere kraške predele, in o dvojezičnih napisih, ki jih bo občina še naprej postavljala na občinskem področju, sicer kjer je to zakonsko predvideno. Kaj ko bi dvojezični napis namestili tudi na Piščancih, je vprašal deželni svetnik, domačin Stefano Ukmar. Odbornik je dejal, da ni povsem jasno, ali območje Piščancev sodi v zaščitni zakon in je zato lahko deležno vidne dvojezičnosti. Ukmar je nato pristavil, da se določba lahko tolmači tudi v ekstenzivni obliki. Odbornik je bil vidno v zadregi namreč zato, ker je vedel, da je občinstvo istega mnenja kot Ukmar.
IG

Javno srečanje tržaškega občinskega odbora na Proseku

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme