Tržaška

Projekt Schengen-Evropa brez meja v različnih pogledih

Projekt Schengen-Evropa brez meja v različnih pogledih

Zadnje srečanje letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev

Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor je na ponedeljkovem večeru, 24. junija, v Peterlinovi dvorani uvodoma povedal, da gre za zadnje srečanje v letošnji sezoni. Spomnil je, da Društvo slovenskih izobražencev s tradicionalnimi ponedeljkovimi srečanji predstavlja najbolj dejavno in kontinuirano delovanje slovenskega društva v tržaškem središču. Tako kot že kar 6 desetletij (vse od svojega nastanka) – je tudi letos redno vsak ponedeljek, od septembra pa do konca junija, pripravilo in ponudilo svoj program.
Vsakdo, ki je kdaj poskusil organizirati kako srečanje za javnost in se zaveda, koliko truda, skrbi in časa je treba nameniti že enemu samemu srečanju, bo po vsej verjetnosti ob podatku o vsakotedenskem prostovoljnem delovanju začutil iskreno občudovanje in hvaležnost. Za takim delom se gotovo skriva velika mera idealizma in veliko vere v pozitivnost lastnega delovanja.
Pahor se je ob tej priložnosti zahvalil Novemu glasu in vsem tistim medijem, ki so tudi letos zvesto spremljali delovanje DSI in poročali o srečanjih; obenem se je zahvalil tistim, ki so kakorkoli, aktivno (s svojimi posegi) ali pasivno (z zvestim obiskom) sodelovali pri srečanjih in prispevali k uspešnemu izteku sezone.
Nato je uvedel poseg Marija Maverja, predsednika Slovenske prosvete, organizacije, v katero je Društvo slovenskih izobražencev vključeno in s katero je tesno povezano, saj deluje na isti osnovi in prav tako z idealizmom in zastonjskim delom povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem vse od svojega nastanka (lani je Slovenska prosveta praznovala 70 let obstoja). Ob tem se lahko vprašamo, ali je slovenska družba v Sloveniji in zamejstvu do teh organizacij pravična in ali se je odnos do njih res opazno spremenil v primerjavi s časom pred demokratizacijo, ko je bilo delo v katoliških organizacijah lahko potrjeno le na tihem ob notranjem zadoščenju in ob zavesti, da je bilo opravljeno za dobro Slovencev.
Marij Maver se je v svojem posegu osredotočil na glavno temo večera: predstavil je vse pobude projekta Schengen-Evropa brez meja, katerega nositeljica je prav Slovenska prosveta in ki ga je denarno podprla Dežela Furlanija Julijska krajina. Vanj je Slovenska prosveta pritegnila kar 18 partnerjev. Različne pobude so se zvrstile skozi vse leto in z njimi so organizatorji dokazali živost, izvirnost in ustvarjalnost.
Argument o odpravi meja je navdihnil ne samo znanstveno-zgodovinsko poglobitev teme v okviru publicističnih pobud založniške dejavnosti, pač pa predvsem področje glasbene in igralske umetnosti. O večini teh dogodkov je Novi glas že poročal, zato tu le na kratko: pred enim letom se je projekt pričel v gledališču Verdi z vrhunskim nastopom svetovno znanih opernih pevcev, Bernarde in Marka Finka. Umetnika, argentinska Slovenca, sta argumentu o Schengenu dala posebno konotacijo, saj simbolično predstavljata povezanost – ki je postala vidna in priznana po demokratizaciji – z brati Slovenci onkraj vseh meja in onkraj oceana.
V Finžgarjevem domu na Opčinah je doživel velik uspeh kulturni večer z naslovom Brez meja, ki ga je Slovenska prosveta priredila v sodelovanju z društvom Finžgarjev dom, z Radijskim odrom in z Društvom Vesela pomlad. Igralci Radijskega odra so nastopili z recitacijami pesmi in proznih odlomkov na temo meje (izbor in režija Maja Lapornik) in s slušnim gledališčem, to je s poslušanjem zvočnega zapisa novele Pavleta Zidarja Meja (katere režijo je podpisala Lučka Susič, izvajal pa jo je igralec Marijan Kravos). (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
P. in

06.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!