Prof. Jurij Verč je predaval o koreninah ukrajinsko-ruskega spora

Na liceju A. Martina Slomška složen poziv k miru

Tudi na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška smo se odzvali na ukrajinsko krizo. Dijaki in dijakinje so v začetku marca pripravili napise s pozivi k miru, in sicer na liste v barvah ukrajinske zastave. Istega dne so se okrog poldneva zbrali na šolskem dvorišču, od koder so složno pozvali k miru. Napisi visijo tudi v šolski veži, tako da so lepo vidni vsem, ki vstopajo v šolsko poslopje.

V naslednjih dneh so pisne prispevke na temo miru dijakinje Tina Škabar, Veronika Milič in Ilaria Vecchiet iz zadnjega letnika družboslovne smeri poslale na Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra v Kamniku, s katero stike goji naša profesorica filozofije in humanističnih ved Marija Kristina Milič.

Najbolj povedno pa je bilo v petek, 11. marca 2022, predavanje prof. Jurija Verča, ki na našem liceju poučuje filozofijo; uglašeno je bilo na korenine ukrajinsko-ruskega spora. Svoje predavanje je začel s samim pomenom vojne, ki se nadaljuje v propagandi. Ta ima cilj ustvariti enovitega sovražnika. Nato je prešel na obravnavo konflikta na mikro- in makroravni. Na makroravni gre prav gotovo za spor med zvezo NATO in Rusijo, predvsem zaradi širitve zavezništva po razpadu Sovjetske zveze. Nekatere današnje Natove članice se upravičeno bojijo Rusije, to so predvsem Poljska, baltske države in Romunija. Po Verčevem mnenju je ključ do razumevanja današnjega stanja predvsem v tem, da Rusija samo sebe razume skozi dimenzijo imperija, torej skozi tisti del ruske zgodovine, na katerega še danes, v t. i. posthistoričnem času ali postideološkem času, brezobzirno igra Putin. Zato je dialog med imperijem in nekom, ki si želi biti neodvisna država, zelo težaven. Ker je Rusija največja država na svetu, je dejansko obsedena z obrambo svojega ozemlja. Poseben problem ji predstavlja Kitajska. Na evropski strani pa so Finska, Belorusija in Ukrajina strateške za Rusijo, saj so nekakšna tamponska cona z zahodom.

Nobenega dvoma ni, tako Verč, da so bili protivladni protesti Euromaidan uspešni ob očitni podpori Zahoda. Država je bila vse od prvih samostojnih volitev razklana med proevropskimi in proruskimi težnjami, kar se je z notranjim udarom samo še bolj izostrilo. Predsednik Janukovič je želel ohranjati naslonitev na obe realnosti, zato je zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z EU, ki je zahteval prekinitev odnosov z Rusijo. Euromaidanu so leta 2014 sledili aneksija Krima in upora v Donecku in Lugansku.

Rusija želi z vojaško operacijo doseči ukrajinsko priznanje priključitve Donbassa in Krima. Posebno poglavje predstavlja Pridnesterje med Moldavijo in Ukrajino, ki je na moč podobno Donbassu. Trajna napetost na meji bi bila po Verčevem mnenju dovolj, da bi se NATO ustrašil in se ne širil dalje. Putin je vedel, da je NATO razklan, a mu ga je s svojim vojaškim posegom uspelo poenotiti. Poenotena je tudi Evropska unija, čeprav na mednarodni ravni še vedno ne deluje kot politični subjekt, kar kažejo tudi njene zadnje poteze, kakršna je napoved novega oboroževanja, in ne premore dlje od gledanja na morebitno premirje, kar pa ni niti približno enakovredno zasledovanju miru, je zaključil Verč.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme