Intervju

“Problemi slovenske identitete in pripadnosti so še vedno aktualni”

“Problemi slovenske identitete in pripadnosti so še vedno aktualni”

Piše Urška Petaros: POGOVOR / Sergij Pahor

V parku Finžgarjevega doma se v petek, 30. avgusta, začenjajo 54. študijski dnevi Draga. Tudi letos Draga od petka do nedelje obsega bogat program, ki ga vsako leto oblikuje odbor Društva slovenskih izobražencev (DSI). Ob tej priložnosti smo se odločili, da se pogovorimo s predsednikom DSI-ja, Sergijem Pahorjem.
Letošnje geslo Drage je: “Zgodovina nam naravnost vpije resnico, da je človek bitje, ki je lačno vrednot”. To je citat nedavno preminulega Alojza Rebule, ki je bil velik prijatelj Drage. Ste se z njegovim citatom želeli spomniti tudi nanj?
Alojz Rebula ni bil samo prijatelj, bil je tudi oblikovalec Drage, njen usmerjevalec in mentor nam vsem, ki smo delali pri Dragi. Mislim, da smo mu hvaležni za to, kar je naredil v preteklosti. Poleg tega smo izbrali to geslo, ker ta njegov izrek še danes velja in je za nas dragocen. Mi smo vedno gojili vrednote, ki so občečloveške, ki ne minejo.
Kot ste rekli, se Draga že več kot petdeset let vrača vedno k istim vrednotam, ima isto poslanstvo.
Niso samo vrednote temelj, tudi teme so nekakšna stalnica v našem dogajanju. Draga je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ima za sabo že štiriinpetdeset let zgodovine. Nastala je kot prostor, kjer naj bi gojili vrednote krščanstva, demokracije in slovenstva. To so motivi, ki se v raznih oblikah stalno ponavljajo. Mislim, da je vse to v skladu s kulturo upanja, s katero smo se predstavili slovenski javnosti na začetku. Govorim o časih, ki so bili še dokaj nenormalni, ko je prišlo do zamisli prve Drage. Jože Peterlin se je spomnil na Bohinjske dneve iz katoliške zgodovine med vojnama. Hotel je obnoviti prostor, okolje, kjer naj bi ljudje svobodno, prosto in pluralistično razmišljali, debatirali, diskutirali in predvsem gledali v prihodnost. To je bil izraz tistih časov in po vojni so se take razmere v nekem smislu ponovile tudi pri nas. Na Tržaškem, v zamejstvu, je bila živa potreba po slovenstvu, takrat smo šele obnavljali slovensko identiteto s pomočjo slovenske šole, slovenske kulture, tržaškega radia in našega tiska. Obnavljali smo to identiteto, ki jo moramo braniti. Tudi danes je ta identiteta temelj našega naprezanja, snovanja in dela.
Pred 54 leti je Draga nastala kot neki “tečaj” za Slovence v Italiji in na Koroškem, potem pa so se kmalu pridružili tudi Slovenci iz Slovenije. Ste takrat pričakovali, da bo Draga tako odmevna, da bodo prišli tudi Slovenci iz matice?
Jože Peterlin in njegovi sodelavci so vedno imeli čut za vseslovenski prostor, nikoli se niso omejli na zamejstvo. Tudi sestava prvih predavanj in seznam predavateljev na Dragi to odraža in kaže, v katero smer se bodo razvijali študijski dnevi. V to smer smo potem dejansko šli in vztrajali tudi po tem, ko smo se preselili iz vasice nad Glinščico na Opčine. Takrat smo nekoliko spremenili podobo same Drage: prej je bila izraziteje informativna z več udeleženci, mi smo pa šli bolj na formativnost z vsebinskimi poudarki tudi idejne narave.
Kako se je spremenil pomen Drage po osamosvojitvi Slovenije, ko se je marsikaj spremenilo v slovenskem prostoru?
Draga je privabila v svoj krog mnogo Slovencev iz matice, take, ki so bili kritični do režima in bi jih lahko označili za disidente, čeprav tega nismo nikoli rekli. Mi smo jim dali priložnost, da so svobodno govorili, vendar nismo vplivali nanje in jih nismo usmerjali ali jim karkoli sugerirali. Skratka, nismo hoteli, da bi imeli težave z oblastmi ob vrnitvi v domovino. Tako so po lastni presoji in z različnimi poudarki govorili in diskutirali o svobodi, demokraciji in pluralizmu, kar so doma pogrešali.
Torej se nam za prihodnost Drage ni treba bati, saj bodo te teme ostale vedno aktualne, tudi če se časi spreminjajo?
Po pravici povedano, je Draga nekoliko izgubila svojo privlačnost, ker politično ni več tako angažirana. V Sloveniji je zdaj svoboda tiska, združevanja in diskusije. To pomeni, da v tem smislu nismo več ekskluzivni, kot smo bili nekoč. Draga je takrat predstavljala edini javni prostor, kjer je bilo možno svobodno diskutirati. Tako si je pridobila tak ugled in tako odmevnost, da so postali nanjo vsi pozorni. Tudi takratne oblasti v domovini, katerim ni bilo pogodu, da se na Dragi zbirajo ljudje, ki so kritični do takratnega totalitarnega političnega sistema, ki je bil čisto enoumje.
Problemi slovenske identitete in pripadnosti so še vedno aktualni. Rekel bi, da so danes aktualni celo v slovenskem osrednjem prostoru. Slikarji se danes ne zadovoljujejo z razstavo v Ljubljani, Mariboru, Kopru ali Bovcu, ampak se hočejo uveljaviti v širšem prostoru, zato romajo v London, Pariz ali New York. Prav tako glasbeniki, pesniki in drugi. To je odprtost, ki je prišla do izraza z Evropsko unijo in z novimi tehnologijami. Ljudje imajo večje ambicije in jih mika zunanji svet, ker se čutijo svetovljane in Evropejce. To je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa to pomeni tudi upadanje narodne identitete in celo znanja materinščine. Zato mislim, da je Draga še vedno tudi v tem smislu aktualna ne samo v zamejstvu, ampak tudi v celotnem slovenskem prostoru. Zato imamo letos spet na programu vprašanje jezika kot izbire, ki pomeni obenem tudi izbiro identitete, kar predstavja vprašanje samega obstoja manjšine.
Evgen Bavčar bo o problemih identitete in vprašanju odnosov Slovenec-Evropa spregovoril v soboto. Medtem ko je na petek na sporedu bolj zamejska tematika.
Tako je, zamejska tematika, ki jo obravnava Andreja Dukovnik, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji. Ker pozna razmere pri nas in je poklicno usposobljena (poučevala je slovenščino v raznih sredinah, tudi na tujih univerzah, zdaj pa na Zavodu združenega sveta v Devinu), bo kritično razmišljala o vprašanjih, ki zadevajo poučevanje materinščine na manjšinskih šolah. Šole so bistvenega pomena za pridobitev identitete. Nekoč samoumevna zadeva je že pred leti postala kočljiv problem zaradi neslovenskih otrok, ki so na šoli. To postavlja nove probleme in nove zahteve učiteljem, ki jih v preteklosti nismo poznali. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

29.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!