Priznanje prizadevanjem za pomiritev in spravo

Piše: DD Fotografije: DD

Ljubljana / Vročitev državnih odlikovanj

Zgodba o slovensko-italijanskem prijateljstvu se še krepi in utrjuje. Na posebni slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v četrtek, 24. februarja 2022, vročil državna odlikovanja senatorki Tatjani Rojc, predsednici SKGZ Kseniji Dobrila, predsedniku SSO Walterju Bandlju in tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Z odlikovanjem je Slovenija želela izraziti spoštovanje in zahvalo “štirim od najpomembnejših in zaslužnih oseb v procesu vračanja Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji, pripravi spominske slovesnosti v Bazovici ter praznovanja v Gorici/Novi Gorici”, je zapisano v utemeljitvi.

V njej se omenja tržaški Narodni dom, “srce narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev”, ki je “zgorelo in bilo po obnovi za sto let izgubljeno”. Deset let pozneje, 6. septembra 1930, so bili na gmajni v Bazovici ustreljeni prvi evropski uporniki zoper fašizem. “Fašistični režim jih je obsodil na smrt, ker so se uprli obsodbi na izginotje.” Vse od konca druge svetovne vojne so se vrstila prizadevanja za pomiritev in spravo, v prvi vrsti je bil to trud slovenske manjšine in italijanskih prijateljev. S sprejetjem zaščitnega zakona leta 2001 je bila odprta pot za ureditev temeljnih vprašanj obstoja Slovencev v Italiji, pa tudi za vrnitev Narodnega doma. Samo leto prej je skupno poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o zgodovini dveh narodov ob meji “postavilo temelje za odkrito soočenje s tragično zgodovino in prineslo možnost za pomiritev in spravo med narodoma”. V utemeljitvi še piše, da je zgodovina prizadevanj za pomiritev in spravo “dolga in dolg je seznam ljudi, ki so si za ta cilj v zadnjih dvajsetih letih neutrudno prizadevali”. Zgodovinski trenutek 100. obletnice požiga Narodnega doma sta “vizionarsko ujela” predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta 13. julija 2020 odločilno prispevala k temu, da je bil ob njunem srečanju v Trstu dosežen dogovor o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini. Z že zgodovinskim stiskom rok pred bazoviškim spomenikom in fojbo sta “poslala sporočilo vsem evropskim narodom: zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spoštujemo spomin drug drugega in na tem spoštovanju gradimo skupno evropsko prihodnost”. Leto po tem dogodku, 21. oktobra 2021, sta predsednika Pahor in Mattarella uradno obiskala dve Gorici in izrazila veliko navdušenje nad letom 2025, ko bosta skupaj evropska prestolnica kulture.

Za svoj prispevek v tem procesu je torej prejela zlati red za zasluge senatorka Tatjana Rojc. “S svojo zavzetostjo in srčnostjo je prepričevala in nazadnje prepričala svoje italijanske prijatelje, da je bila sprememba zakona v italijanskem parlamentu sprejeta pravočasno in je bil Narodni dom pravno in formalno dokončno vrnjen slovenski manjšini.” Z isto motivacijo sta srebrni red za zasluge prejela Walter Bandelj, ki je “z zavzetostjo in neomajnim optimizmom prispeval k poenotenju stališč znotraj slovenske manjšine in poenotenju obeh krovnih organizacij pri oblikovanju skupne zahteve, da se Narodni dom v Trstu vrne v lastništvo slovenski manjšini”, in Ksenija Dobrila, ki je “prizadevno in z neuklonljivo predanostjo skupni prihodnosti prispevala k poenotenju stališč znotraj slovenske manjšine in obeh krovnih organizacij pri oblikovanju skupne zahteve, da se Narodni dom v Trstu slovenski manjšini vrne v lastništvo.” Srebrni red za zasluge je prejel tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki “je s svojimi osebnimi prizadevanji za izvedbo koncerta predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v Trstu že leta 2010 izkazal svojo privrženost pomiritvi in spravi med narodi, ki po tragičnih zgodovinskih izkušnjah iščejo boljšo in predvsem skupno prihodnost. Postoril je vse potrebno, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma izpeljani korektno in pravočasno. Za odločitvijo, da mora biti Narodni dom vrnjen slovenski manjšini, je stal trdno in neomajno.”

Na slovesnosti, ki se je je udeležilo lepo število uglednih gostov iz matične domovine in zamejstva (v prvih vrstah so med drugimi sedeli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, veleposlanik Tomaž Kunstelj in gen. konzul Vojko Volk ter številne politične in kulturne osebnosti iz matice in zamejstva), je kot prva izmed prejemnikov državnih odlikovanj pred predsednikom in zbranimi spregovorila sen. Tatjana Rojc. Iskreno se je zahvalila predsedniku Pahorju in predsedniku Sergiu Mattarelli, slovenski diplomaciji, pa še Kunstlju in Volku in vsem, “ki so na slovenski in italijanski strani podprli to zgodovinsko dejanje, ki je na dan stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu dejansko priznalo Slovencem desetletja gorja”. Omenila je pomenljivi poklon dveh predsednikov na obeh bazoviških simbolnih obeležjih. “Preteklosti ne moremo spreminjati, dejstev ne moremo zamolčati, vemo pa, da ima vsakdo pravico, da časti svoje žrtve in zgodovinski spomin. In da imajo vse žrtve pravico do dostojanstva, kakor nas uči Sofokles s svojo Antigono.” Od preteklosti se učimo, “na novih temeljih pa imamo priložnost, da načrtujemo prihodnost”. Slovensko-italijanski obmejni pas predstavlja območje, ki je obremenjeno z zgodovino, je še dejala senatorka, “je pa vedno ohranilo srž ênosti, kar se odraža tudi v vélikem skupnem projektu Nove Gorice in Gorice”. To je unikum, “ki je lahko zgled drugim podobnim območjem, ki jih bremeni zgodovina”. Ponovna izvolitev predsednika Mattarelle ter podelitev odlikovanj predsedniku FJk Massimilianu Fedrigi ter županu Dipiazzi pa bo “tudi temelj za rešitev odprtih vprašanj zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki čaka že dvajset let”. Ključnega pomena namreč ostajata rešitev vprašanja avtonomije vodilnih organov šol s slovenskim učnim jezikom in dokončna rešitev vprašanja parlamentarnega zastopstva za Slovence v Italiji. “To je ključno vprašanje in bo v bodoče predstavljajo podstat naše bìti.”

Walter Bandelj se je predsedniku Pahorju zahvalil za vse, kar je “v izredno hitrem času” in “z neutrudnim delom” naredil za Slovence v zamejstvu. Sanje o vrnitvi Narodnega doma so se s podpisom protokola 13. julija 2020 končno le uresničile. Nepozabni so bili trenutki veselja in močnih čustev velike množice, ki je bila priča slovesnosti pred Narodnim domom. Ključnega pomena so bili sporazum Erjavec-Alfano, vladno omizje z deželnim odbornikom Robertijem v Rimu in kasneje z županom Dipiazzo v Trstu, pa tudi sprememba 19. člena s senatorko Tatjano Rojc. V veliko oporo je bilo neutrudno delo veleposlanika Kunstlja in generalnega konzula Volka, “ki sta z dobrimi sosedskimi odnosi rešila marsikatero zagato”. Bandelj je obudil duha Zdravljice (“žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan”), spomin na simbolni stisk rok pri dveh obeležjih v Bazovici. Prav stisk rok je postal “simbol velike družine”, “evropske skupnosti”.

Ksenija Dobrila je posvetila odlikovanje “svojim rojakom na zahodnih obronkih slovenstva, ki so skozi stoletja ohranjali slovenski jezik, kulturno in identiteto tudi v času črne groze in ki tudi v vseh povojnih letih niso izgubili upanja, da nam bodo hrami kulture, ki so nam bili vzeti, pa tudi dostojanstvo nekoč povrnjeni”. Predsedniku se je zahvalila, da je bil zraven na tej poti. Zahvalila se je tudi Bandlju, senatorki Tatjani Rojc, ki je “neutrudno delala v Rimu”, in članom slovenske diplomacije. Pahorju se je zahvalila za njegovo prizadevanje za kulturo miru, sožitja in dobrega sosedstva. Če hočejo imeti spravna dejanja neko etično dimenzijo, se morajo pa tudi prevajati v vsakdan navadnega človeka. “Konec koncev le to edino šteje.” Zato slovenska narodna skupnost v Italiji pričakuje priznanje in opravičilo za obdobje fašizma, ko je bil naš narod zapisan izginotju. Opravičilo in priznanje pričakujemo tudi za številne žrtve, ki so umrle v italijanskih koncentracijskih taboriščih od Raba do Gonarsa, od Moniga do Visca. Spravna dejanja merimo tudi v obsegu izvajanja zaščitnega zakona. Zato pričakujemo – poleg jamstev politične participacije in šolske avtonomije – tudi zagotovila na področju jezikovnih pravic, ker to nam daje polnopravnost državljanstva. Urbana jezikovna pokrajina še ne nagovarja avtohtonega slovenskega človeka, slovenščina v javni upravi je še vedno prezrta, večkrat potisnjena na obrobje. Zato še naprej potrebujemo podporo predsednika Pahorja, je dejala predsednica SKGZ.

Roberto Dipiazza je po prevzemu odlikovanja poudaril, da so v zadnjih 20 letih uspeli uresničiti proces pomiritve, ki je bil v Trstu zaradi dram 20. stoletja posebno težaven. Spomnil se je pomenljivih dogodkov, od prvih prevodov županovih besed v Rižarni prek srečanj županov na krajih spomina, do velikega koncerta na Trgu edinosti s slovenskim, hrvaškim in italijanskim predsednikom. Veliko so mu pomenila osebna srečanja z Borutom Pahorjem v Trstu in Ljubljani, edinstven dogodek se je zgodil v Bazovici julija 2020: “Vedel sem, da je proces, za katerega smo se veliko borili, prišel do cilja”. Do rešitve problema Narodnega doma je po županovem mnenju prišlo po zaslugi predsednikov Pahorja in Mattarelle. “Dragi predsednik, imam te za velikega prijatelja. Moj dom in županstvo sta in bosta tebi vedno odprta. Hvala!”

Slovesnost so sklenili glasbeniki seksteta klarinetov Policijskega orkestra, uradnega protokolarnega orkestra Republike Slovenije. Pred slavjem pa so se odlikovanci na srečanju s predsednikom pogovorili o naslednjih prioritetah: najpomembnejši točki nadaljnjih prizadevanj bosta gotovo zajamčeno zastopstvo v rimskem parlamentu in pa avtonomija šolstva s slovenskim učnim jezikom. Kot nam je povedal Bandelj, ki je iskreno hvaležen predsedniku Pahorju ter “enkratnima” veleposlaniku in generalnemu konzulu, so odlikovanja sad enotnosti, skupne poti in skupnih uspehov. Upati smemo, da se bomo v tem duhu uspešno soočili še s z drugimi ključnimi izzivi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme