“Prizadevati si moramo, da se vrnemo v normalnost”
Oobčina Gorica / Srečanje z Romanom Prodijem
“Naš cilj je, da bi EPK 2025 postala še bolj izjemna. Naj ne bo le konec poti, ampak naj postane zgled za vse tiste kraje, ki so doživeli, tako kot mi, obdobja velikih konfliktov. Dolgo časa smo mislili, da se rane, ki so jih ti konflikti povzročili, nikoli ne bodo zacelile, z našim sodelovanjem pa smo dokazali, da se bodo.” S temi besedami je goriški župan Rodolfo Ziberna pozdravil udeležence srečanja, ki je bilo 9. maja v prostorih občinske palače. Gost je bil Romano Prodi, nekdanji predsednik italijanske vlade in predsednik Evropske komisije pred dvajsetimi leti, ko je Slovenija stopila v EU. Ziberna je ob Prodiju na srečanje povabil še nekdanjega goriškega župana Vittorija Brancatija, senatorko Tatjano Rojc, deželnega odbornika Sebastiana Callarija, deželnega tajnika SKGZ Livia Semoliča in Roberta Antonioneja, sedanjega generalnega sekretarja Srednjeevropske pobude, ki je leta 2004 kot državni sekretar pri zunanjem ministrstvu zastopal Italijo na trgu med Goricama ob vstopu Slovenije v EU. Prisotni so bili tudi goriški prefekt Raffaele Ricciardi, direktorica EZTS GO Romina Kocina in direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek.
“Leta 2004 so se EU pridružile še tudi druge države, vendar je gospod Prodi izbral Gorico in Novo Gorico. S tedanjim novogoriškim županom Brulcem sva izkoristila trenutek vidljivosti in morda sva tako še nadgradila to, kar je bilo storjeno v preteklosti,” se je spomnil Brancati, ki je poudaril tudi vlogo politikov in združenj, ki so v preteklih petdesetih letih pomagali podreti “zid” najprej z Jugoslavijo, nato s Slovenijo. “Tedaj sva morala z Brulcem zaradi administrativnih razlogov odstraniti mrežo na skupnem trgu, da smo lahko naredili mozaik. Čeprav ni bil to uradni trenutek, so ljudje prišli zraven, jokali so od veselja in nazdravljali. To je bil znak, da so si prebivalci obeh mest želeli tistega koraka,” je še dodal nekdanji župan in Ziberno spomnil, da imata z novogoriškim županom Samom Turelom nalogo, da skupaj prehodita še zadnji del poti do pravega povezovanja predvsem na področju storitev in turizma.
Romano Prodi je izpostavil simbolno moč dveh Goric, ki nista samo podrli fizične meje, ampak sta tudi premostili zgodovinske konflikte in narodnostne razlike. “Skupaj smo ustvarili pozitivne posledice padca meje, sedaj si moramo prizadevati, da se vrnemo v normalnost, ki je dobro delovala,” je poudaril ugledni gost, ki je tudi izpostavil pomen Evropske prestolnice kulture 2025, zgled dobre prakse za celotno Evropo. “Če se ozremo nazaj, na širitev EU iz leta 2004, imamo danes nedvomno pozitivno sliko o tem, kar se je zgodilo. To je dejstvo, ki ga je treba predstaviti celotni Evropi. Za prihodnost, ne samo našo, je pomembno, da povemo, da tu ne gre samo za iskanje kompromisov,” je še povedal Prodi in razložil, da širitev EU na Balkan sploh ne bo imela negativnih posledic za Evropo. Po letu 2013 se je namreč širitev EU proti vzhodu ustavila. Po Prodijevem mnenju so vzroki za ta zastoj povezani tudi s krizo iz leta 2008: “Ko se v trenutku bolečine razdeliš, vse pade. To je povzročilo tudi propad same Evrope. Naravno bi bilo, da bi se širitev nadaljevala, vendar je zdaj, ko je držav članic 27, težko upravljati strukturo, ustvarjeno le za nekaj držav. Pogajanja so se ponovno začela, vendar so jih ustavili manjši notranjepolitični dogodki. Ta proces je treba nadaljevati!”
Ena od točk, ki so se jih dotaknili na srečanju v občinski palači, je bila tudi nadaljnja zamrznitev schengna, podaljšanje nadzora na meji med Italijo in Slovenijo, h kateremu se nagiba italijanska vlada. “S simbolnega vidika je pomembno, da se vrnemo k popolnemu odprtju meje. Ne morem si predstavljati, da bi v letu, ko bosta Gorici Evropska prestolnica kulture, ustavljali ljudi na meji in jih spraševali po dokumentih,” je dejal Prodi in izpostavil, da gre pri odločitvi o obmejnem nadzoru za posledice notranjepolitičnih razmer. Senatorka Tatjana Rojc pa je na to temo izjavila: “To, da se podaljšuje zaprtje te meje, katere praznujemo padec, se mi zdi nedopustno, nezaslišano, neevropsko, predvsem pa nekorektno s strani ministra Tajanija in celotne desnice, ki to dela, ne da bi se uradno dogovorila s Slovenijo.”
Romano Prodi je ob koncu srečanja v spominsko knjigo občine napisal, da se vedno rad vrača v Gorico, mesto, ki je simbolična žrtev dveh svetovnih vojn, ob obletnici Schumanove deklaracije pa “naj se spomnimo vsega, kar so naši očetje naredili za nas, in skušajmo prav toliko narediti za naše otroke”.
