Aktualno

“Pristanišče je sedaj tržaški up”

“Pristanišče je sedaj tržaški up”

POGOVOR / Svetnik stranke SSk Igor Švab

Igor Švab že dolgo let zastopa slovensko narodno skupnost v središču Trsta. To je že njegov tretji mandat za svetnika stranke Slovenska skupnost na Občini Trst. Prvič je bil izvoljen leta 2006 pod županom Robertom Dipiazzo, sledil je mandat z županom Robertom Cosolinijem (2011-2016) in zopet z Dipiazzo od leta 2016.

Kako se je spremenil Trst v teh letih in katere so razlike med upravo Cosolinija, v kateri ste bili v večini, in današnjo?
Delo v večini ali manjšini je seveda zelo različno. V večini naj bi imela prevladujoča stranka moč kaj spremeniti po svoji želji. Žal se tega ni dalo izkoristiti. Zaradi pakta stabilnosti in finančne ter gospodarske krize smo bili popolnoma brez moči. To je onemogočalo javnim upravam katerikoli večji poseg in projekt za razvoj mesta in območja. Dežela in država sta povrhu sporočila, koliko sredstev lahko Občina investira, komaj konec avgusta ali septembra. To je bilo za nekatera javna dela, predvsem tista večja, ki jih je treba končati do konca leta, usodno. V bistvu je bilo nesrečno obdobje, ko je bilo načrtovanje zelo težko ali celo nemogoče.
To je bil tudi velik udarec za levico, kajne?
Drži, saj breme te situacije nosi uprava, ki vodi mesto. Ljudje, ki ne poznajo pojmov pakta stabilnosti in krize, avtomatično krivijo upravo, da ni ničesar naredila in da je bila nesposobna. To pa ni res. Dodatna “zafrkancija” je to, da sedanja uprava odpira in reže trakove raznih dokončanih del in projektov, ki so sad prejšnje, “naše” uprave, če lahko tako rečemo. Posledice so se občutile na volitvah.
Kakšen je odnos z večino in županom? Se je možno kaj dogovarjati z njim?
Osebno imam dober in korekten odnos z županom. On se ima za “človeka dejanja”. Marsikatere obljube pa večkrat ne drži, tudi zaradi večine, ki ga ovira. Preko odbornikov in uprave skušamo vsekakor kot opozicija marsikaj predlagati in rešiti. Moram povedati, da smo nekatere zadeve tudi uspešno uredili.
Kako pa je glede uporabe slovenskega jezika na Občini?
Na Občini je seveda slovensko okence, na katerega se lahko občani obrnejo. Glede izkaznic oz. anagrafskega urada tudi ni več velikih težav in tudi obrazci za razne dokumentacije so na razpolago, tako da spodbujam Slovence, naj se jih poslužujejo.
Druga zgodba pa je glede rabe slovenščine v občinskem svetu, ki bi morala biti pravica za predstavnika slovenske narodne skupnosti. Ko smo bili v večini, smo žal zaradi nekaterih, tudi slovenskih članov, zamudili priložnost izboljšanja poslovnika, ki bi predvideval rabo slovenščine. To je velika škoda, saj smo si pri stranki Slovenska skupnost vedno prizadevali za to pravico. Upam, da bo nekega dne, v bližnji prihodnosti, prišlo do tega. Menim pa, da bo z današnjo upravo podpora nemogoča.
Vi ste tržaški meščan, kako je pa s slovenščino v mestu oz. trgovinah?
Situacija je precej žalostna in si ne morem razložiti, kje je ovira. Mislim, da je to neka omejenost ali strah pred uporabo slovenščine. Morali bi pokazati, da sta znanje in uporaba slovenskega jezika prednost in priložnost za utrjevanje naše narodne skupnosti tudi s pomočjo Slovencev iz matične države, ki se redno sprehajajo po Trstu zaradi nakupov. Kaj ni lepo, da vidijo na vratih ali izložbi slovenske napise in tako vedo, da se pogovorijo lahko, kot da bi bili doma.
Povrnimo se na občinsko delovanje. Katere so pereče teme?
Zdaj je zelo aktualna tema pristanišča. Prav glede tega smo sprejeli sklep v ponedeljek. V času, ko je industrija v veliki krizi predvsem na Tržaškem, kjer tovarne zapirajo in ljudje ostajajo brez dela, je Trst vložil veliko upa v pristaniški prostor in delovanje. Pristanišče postaja zopet živ del mesta in z njim vse povezane dejavnosti, kot so nova delovna mesta, investicije, projekti itd. To je velik izziv za mesto in upamo, da se bo Trst izkazal, saj bi uspeh v tej vsesplošni krizi pomenil veliko za razvoj mesta in okolice nasploh. V bistvu je Občina s tem sklepom dala neke smernice za razvoj starega pristanišča, ki je pravi arhitektonski biser, ter odprla vrata podjetnikom, da investirajo v ta prostor.
Ne pozabimo, da je bil Trst izbran kot mesto znanosti za leto 2020. Dogodki bodo potekali prav na območju starega pristanišča, tako imamo dodaten izziv, da se lepo predstavimo in pametno investiramo.
Prejšnji teden se je predsednik državnega zbora RS Dejan Židan mudil v Trstu. Bil je tudi na Občini. O čem je bil govor?
Tako je. Moram povedati, da me je srečanje razočaralo, ker se je župan v tistih tridesetih minutah pogovarjal samo o problemu z vinjetami (kako ne plačati vinjete iz Trsta do Kopra in Izole). Govoriti bi morala o našem mestu, ki je večkulturno, večjezično, in sprožiti debato in načrtovati nadaljnje srečanje, na katerem bi bil govor o sodelovanju z bližnjimi slovenskimi mesti ne pa o vprašanju, ki se lahko porodi v kavarni ob kavi.
Vi imate tudi dodatno vlogo na občini, ste namreč podpredsednik občinskega sveta …
Ja, bil sem zelo presenečen, ko so predlagali moje ime in sem bil v občinskem svetu tudi soglasno izvoljen. Sem počaščen in se tudi zavedam pomembnosti in odgovornosti te vloge. Predstavljam opozicijo in sem neke vrste garant opozicije do večine. Naloga ni lahka, kajti zavedati se je treba, do kam sega tvoja institucionalnost in do kam odgovornost podpredsednika. Za zdaj se zdi, da vlogo opravljam dobro, saj mi to na Občini vsi priznavajo. Vloga je tudi pomembna za našo narodno skupnost, kajti v tej situaciji, ko so na vladi stranke, ki so zgodovinsko nenaklonjene Slovencem, imamo Slovenci podpredsednika občinskega sveta.
Zahvaljujem se tudi kolegici v občinskem svetu Valentini Repini za odlično sodelovanje, kar dokazuje, da smo Slovenci sposobni skupno delati za dobrobit naše skupnosti.
Nazadnje bi vas vprašal, kako vplivajo na mesto razne afere, ki se dogajajo v Trstu v zadnjih mesecih. Mislim predvsem na shode Casa Pound in celo odprtje sedeža. Da ne pozabimo na nečloveško gesto podžupana do brezdomca.
Žal danes večina na Občini izraža populističen način oblasti, ki se širi vedno bolj po Italiji in Evropi. Osnovno vprašanje je, kakšno Evropo si želimo. Prepričan sem, da v Evropi še vedno prevladujejo vrednote miru, solidarnosti, dobrosrčnosti in sodelovanja, ne pa sovraštva in zaprtosti. Kdor nosi odgovornost javne funkcije, bi moral dajati zgled in pomagati človeku v stiski, ne pa se bahati z nečloveško potezo. Občina Trst in druge tržaške ustanove ogromno investirajo v socialo oz. v welfare, zato to nizkotno dejanje ne prikazuje realne dobrote tržaških ljudi. Podobno velja za ekstremistična gibanja. Uprava v javnih govorih podpira idejo miru in solidarnosti, a obenem dopušča širjenje ekstremističnih gibanj. V tem ni nobene doslednosti. Upamo, da se bodo z leti zadeve v Trstu premaknile v pravo smer.

07.02.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!