Goriška

Prisrčno in veselo ob ugankah in pesmicah Anje Štefan

Prisrčno in veselo ob ugankah in pesmicah Anje Štefan

Piše Iva Koršič / Podelitev bralnih značk učencem Večstopenjske šole Gorica

V prenatrpani veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je v četrtek, 24. maja 2018, vse prekipevalo. Razigrani šolarji Večstopenjske šole Gorica, h kateri spadajo OŠ Oton Župančič iz Gorice, OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, OŠ Josip Abram iz Pevme, OŠ Alojz Gradnik iz Števerjana in OŠ Ludvik Zorzut iz Bračana, so se zbrali v njej, da bi se udeležili vsakoletnega slovesnega podeljevanja bralnih značk ob koncu Bralne značke, ki že dolgo vrsto let spodbuja šolarje k branju. Tudi letos so med šolskim letom eni bolj drugi manj zavzeto in marljivo prebirali primerne knjige, da bi si nabirali točke za bralno značko, predvsem pa, da bi spoznali čim več slovenskih literarnih ustvarjalcev in njihovih del. Ob natančnem prebiranju so odkrivali lepoto in bogastvo slovenskega jezika in si na tak način nabirali jezikovno znanje, ki postaja pri nas, žal, čedalje bolj revno. Jezik večinskega naroda, pa še druge jezikovne primesi spodjedajo pristnost domače govorice.
Po že ukoreninjeni navadi je to množično majsko prireditev, ki jo je kot vsa leta sproščeno vodila učiteljica Barbara Rustja, uvedla himna Dežela branja, ki živo povzema vse prednosti branja. Pesmico presevata sočnost in sončnost poezije Toneta Pavčka, ki ji je slovesen glasbeni pečat dal Lojze Krajnčan. Na povabilo napovedovalke Rustjeve je na oder stopila gostja Anja Štefan (1969), ki svoja avtorska dela namenja predvsem otrokom. Doma je iz Šempetra pri Novi Gorici. Diplomirala je iz ljudskih pripovedi, kasneje je iz tega tudi magistrirala pri prof. Milku Matičetovu, znanem zbiralcu ljudskega izročila. Poleg tega, da je pisateljica, pesnica in pravljičarka, je tudi organizatorka pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki ga vodi od leta 1998, in urednica zbirk ljudskih pravljic, ki jih pogosto tudi na novo pove in zapiše, in avtorica nekaj pravljic ter slikanic. Deluje kot samostojna umetnica in je ena redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk. Raziskuje pripovedno izročilo. Avtorska besedila in priredbe ljudskih pripovedi redno objavlja. Za svoje delo je prejela več nagrad, npr. nagradi Ljubljana bere za knjigi Sto ugank (2008) in Lonček na pike (2010). Ker je mati kar štirih otrok, dobro pozna otroško dušo, in ker ji rime ne delajo preglavic, je napisala že mnogo ugank, pesmic, pravljic in izštevank. Že od mladih nog je z bratom rada poslušala starejšega soseda, ki je živel kot njena družina v veliki hiši na Marku in jima pripovedoval marsikaj lepega. Te pravljice so ji ostale vse življenje v spominu.
Učencem je razkrila zgodbo svoje rojstne hiše, ki jo je baje dal zgraditi eden izmed grofov Coronini, da bi tu stanovala njegova prav nič lepa žena.
Pravljice iz ljudskega izročila so ji bile že od nekdaj zelo všeč in da ne bi tonile v pozabo, jih je veliko zapisala. Dve izmed teh, in sicer stari ljudski pravljici iz Benečije o ženi, ki si je srčno želela otroke in jih dobila iz fižolčkov, pa o dveh sestrah, eni revni, dobri s kopico lačnih otrok, in o njeni skrinji, v kateri ni nikdar pošla moka, in drugi bogati, a skopi sestri, so mali in veliki poslušalci lahko poslušali iz njene umirjene, a žive pripovedi. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

11.06.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!