Prisrčne rime za vse, ki jim v prsih bije otroško srce
Ravno v času, ko se na slovenskih odrih še pojavlja monodrama Ljubka – pesnica upanja in ljubezni, katere zelo posrečen scenarij in natančno režijo podpisuje Jasmin Kovic, ki je dramski splet tankočutno napisala na osnovi dokumentarnega gradiva in intervjuja, ki ga je z globoko čutečo pesniško ustvarjalko Ljubko Šorli (1910-1993) pred več desetletij imela prof. Marija Češčut, je beli dan zagledala nadvse privlačna pesniška zbirka z naslovom Pesmice z razglednice.
V ogromni literarni zapuščini Ljubke Šorli – več kot tisoč pesmi!- so tudi številne pesmice namenjene otrokom, ki jih je imela še posebno rada. Kot zelo zavzeta učiteljica je izvrstno poznala otroški svet. S svojim neusahljivim pesniškim navdihom je znala v verze preliti otroške misli, želje, bujno domišljijo, tiho srečo in še marsikaj. Z njimi je našla pot do vsake otroške duše. Ker se je najraje izražala v verzih, je prav v teh namenjala tudi voščila svojim malim sorodnikom ob rojstnih dneh ali drugih pomembnih priložnostih. Ker v precej oddaljenih 50. letih prejšnjega stoletja ni bilo še zdajšnjih vsiljivih telefončkov, katerim zaupamo svoje misli in besede, se je posluževala razglednic, ki jih je zelo natančno izbirala. Na podlagi sličice je namreč stkala priložnostne rime. Največ jih je poslala v Sesljan otrokoma svoje sestre Marice, Veri in Igorju, v Idrijo pa Vojku, sinčku svoje sestrične Slavice.
Kot marsikdo v tistih letih so tudi oni skrbno shranjali te lepe razglednice, ki so se ohranile do današnjih dni, ko so njihovi naslovniki že davno odrasli in imajo svoje nečake in vnuke. Pisane razglednice so jim ostale kot prisrčen spomin na predrago teto Ljubko in na minula brezskrbna otroška leta. Da bi ti drobni pesniški dragulji ne ostali v domači skrinjici, so Igor, Vera in Vojko odločili, da jih izdajo v knjižni obliki. Tako je nastala drobna, a zelo prikupna zbirka Pesmice z razglednice.
Med številnimi izdanimi pesniškimi zbirkami Ljubke Šorli je namreč samo ena otroška, Veseli ringaraja, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi l. 1983, a je že zdavnaj pošla. Šorlijeva je namreč svoje pesmice za otroke objavljala v revijah, največ v Pastirčku, pri katerem je bila skoraj celo desetletje urednica. Ostale njene igrive rime so ostale neobjavljene. Še zlasti po zaslugi Vere pa lahko otroške ročice sežejo zdaj po teh ljubkih pesmicah z razglednic. Mali bralci bodo v njih kot v ogledalu zrli sebe, svoja občutja in misli, ki jim rojijo po rosnih glavicah, starejši bralci pa se bodo ob njih z rahlo otožnostjo zazrli v tisti daljni čas, ko so bili sami otroci, polni skritih želja, in so z radovednostjo in pričakovanjem zrli v še neraziskana obzorja, ki so se odstirala pred njihovimi zvedavimi očmi.
Zbirka, ki vsebuje 23 pesmic, je dragocena tudi zato, ker so na njenih straneh jasni ponatisi originalnih razglednic, na katerih bralec lahko razločno prebere verze izpod pesničinega peresa, zraven pa še tiskane inačice pesmic, katerih prisrčno, iskrivo vsebino posrečeno poudarjajo ilustracije Ajlin Visentin. Mlada ilustratorka, ki je z rahločutnim pristopom opremila zbirko, je doma iz Nabrežine pri Trstu, v Padovi pa je dokončala Akademijo za likovno in digitalno umetnost. S svojimi akvarelnimi umetninicami pastelnih barv je znala pričarati tako vzdušje, kakršno veje iz pesmic in sličic, ki ohranjajo čar tople starinske patine.
Knjigo je uredila Vera Tuta in pesmice glede na njihove vsebine razvrstila po letnih časih. V verzih so protagonisti prav naslovniki razglednic. Osvetljen je njihov prijazni odnos do čudes narave, prvi zvedavi koraki na začetku šolske poti, pa tudi zelo pomembno srečanje z Jezusom ob prvem sv. obhajilu. Knjiga se začenja z “jesensko” obarvano pesmico o polžku, namenjeno prvošolčku Igorju (Polžek, ti po roki meni / leno laziš brez skrbi, / jaz pa kmalu bom učil se, / koliko je dva in tri!), konča pa se z zimskim motivom v pesmici, ki jo je Šorlijeva posvetila Vojku in njegovi žal neuresničljivi želji nesti domov kot biser svetlečo se ledeno svečo (… A z dreves ledene svečke / v gozdu vse okrog visijo, / kadar sonce jih obsveti, / se kot biseri blestijo. // Vojko eno si ulomi – / z njo domov – kot ptičja krila / bi imel, zdrvi … A žalost:/ svečica se je stopila …) Na prihajajoči mraz opozarja enokitična pesmica, poslana Verici (na razglednici je ljubka deklica, ki plete nogavičko): “Oh, kako že veter piha, / kmalu bo jesen in mraz! / Pohitimo zdaj s pletenjem, / dela dosti je pri nas!”
Iz pesmic veje vsa ljubeča pozornost, ki jo je Ljubka Šorli posvečala otrokom, njihovemu odkrivanju sveta, prepolnega drobnih, neodkritih zakladov. Dolžine pesmic je prilagajala starosti naslovnika, tako da ko so bili že šolarji, so se na razglednicah zarisale celo že štirikitične, jezikovno in vsebinsko malce zahtevnejše rime. Čeprav so bile napisane pred veliko leti, bodo čudovito nagovarjale tudi današnje male bralce in jim vedrile lica. Ob njih bodo spoznali lepoto in spevnost pesničinih verzov, porojenih v izbranem jeziku, in v njih odkrili marsikatero njihovim večkrat raztresenim očem zastrto lepoto.
Pod uvodne besede knjigi na pot do polic naših domov in šolskih knjižnic so se podpisali Igor, Vera in Vojko. Na zavihkih platnice, ki jo krasijo na naslovnici privlačna ilustracija Ajlin Visentin s ptičko s pisemcem v kljunčku, na hrbtni strani pa odtisi originalnih razglednic med zelenimi drevesnimi listi, je strnjen zapis o življenju in obširnem literarnem opusu Ljubke Šorli. Čeprav je sama doživela grozote fašizma, katerega ubijalska roka je nasilno pretrgala mlado življenjsko nit ljubega moža Lojzeta Bratuža (1902-1937), ni nikoli gojila sovraštva do nikogar; z njenega obraza so zmeraj sevale le milina, dobrota in ljubezen do bližnjega. Taka bo ostala živo v spominu vseh nas, ki smo imeli srečo jo osebno poznati.
Pesniško zbirko Pesmice z razglednice Ljubke Šorli dobite tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. A pohitite z nakupom, saj znaša njena naklada le 600 izvodov.
Knjiga, ki nam podarja toplino ljubečega objema, je izšla pri založbi ART Alenka Rebula Tuta s. p., Komen (grafično oblikovanje PiKa, Padriče), tiskala pa jo je Grafica Goriziana v Gorici.
