Suzin svet

Princesa med vinogradi in sanjami

Princesa med vinogradi in sanjami

Piše Suzi Pertot: Morda se bo Slapnik, vasica polna poezije, spet prebudil

Brda so spomladi polna sonca, brstenja in barv. Češnje cvetijo, veter z morja že govori o poletju, nekje, ne prav daleč, lebdi Furlanska nižina. Pokrajina je prelestna. In prav to sliko je z nežnostjo, radovednostjo in neprikritim občudovanjem opazovala bahrajnska princesa Suha bint Abdul Rahman Al Khalifa, ki se je v slovenskih Brdih zadrževala nekaj dni. Obisk, namenjen spoznavanju krajev, pridelkov in prehrambene ponudbe, saj upravlja kraljevska družina večjo verigo luksuznih hotelov. Druga, če hočemo nekoliko bolj skrivnostna in romantična plat obiska, pa je bil ogled pozabljene vasice Slapnik, ki na robu Goriških Brd, nekje pod Korado, sameva in čaka, da se ji bo morda nasmehnila sreča in bo postala prizorišče pomembnega resničnostnega šova.
Nekaj dni pred obiskom princese me kontaktirajo iz skupine Tempo, ki je pobudnica pojekta Slapnik. Zaradi tiskovne konference o projektu, na kateri bo prisotna princesa. Vabijo me kot novinarko Novega glasa, pa zaradi spletne strani, ki je prišla na misel prijatelju in je namenjena Slapniku in resničnostnemu šovu. Jaz sem zraven kot soskrbnik, podpornik, prevajalec, predvsem pa, ker se mi zdi ideja vredna pozornosti.
Tako se aprilske sobote s prijateljem Rudijem, kateremu sem predala nalogo, da vse dogajanje ujame v fotoobjektiv, odpraviva iz Idrske doline prek Golega Brda proti Slapniku. Tam naj bi namreč na odprtem potekal prvi del tiskovnega srečanja. Princesa bo prvič spoznala preteklost teh krajev in klic na pomoč razpadajočih kamnitih hiš, ki so bile nekoč prijetni domovi.
Pripeljeva se z dobro uro zamude, sama sem tako predlagala, menda ker sem kot otrok prebrala veliko pravljic in verjamem, da so princese nekaj posebnega. In res so, na prizorišču najdeva kar nekaj avtomobilov, ki pripadajo najrazličnejšim slovenskim medijem, tisku, televizijam in radiu, seveda. Novinarji v gručah klepetajo, približam se eni izmed skupin in izvem, da princese in skupine Tempo še ni bilo na spregled. Pogledamo se in planemo v smeh. Jaz in novinarka z gojzarji, gorskim nahrbtnikom in majhnim plišastim medvedkom na njem. Ko sem se pripravljala na to konferenco, sem kar poklapano pogledovala po omarah. Mislila sem, da bodo vsi kraljevsko “naštimani”, dejansko pa so, se zdi, slovenski novinarji v oblačenju praktični in preprosti. No, še dobro, da sem si nadela superge, pomislim.
Da ne bi zapravljala časa, se s prijateljem še enkrat odpraviva po vasi. Odpirava vrata v preteklost, iščeva med kamenjem in ruševinami. Velikokrat sva že bila tu, a vsakič odkrijeva kaj novega. Drobec iz življenja tistih, ki so odšli, ker so verjeli, da je v mestu življenje lažje, lepše, boljše… Sprašujem se, kako so se potem znašli, tam v mestnem vrvežu, v množici, ki je tako osamljena. Vajeni so bili živeti v strnjenem naselju, vajeni so bili sonca in vetra. In pripovedujejo, da je bil Slapnik še do sedemdesetih let prejšnjega stoletja složna in premožna vas. Med ruševinami je vsega, celo priročnik za prvo verzijo Windowsov. Nekje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Priča, da vas popolnoma sameva šele kakih trideset, štirideset let. V skoraj porušeni hiši se mimo podrtih tramov prebijeva do ognjišča s kamnitim dimnikom. Visoko nad nami odprtina, gradnja še zdaj stoji. Občudujeva lepo zložene kamne. Menda je kar zeblo, ko je skozi veliko odprtino na vrhu zapihala burja. In še naprej se potikava, mimo koles, vprežnih jarmov, pozabljenih srajc, čevljev, odprtih omar s praznimi, zaprašenimi steklenicami. Zdi se, kot bi ljudje odšli nenadoma, v naglici, ne da bi utegnili vzeti s seboj skoraj ničesar. Morda so odšli peš in vzeli s seboj le najnujnejše. Morda jih je obljubljeni blišč mestnega življenja tako omamil, da so hoteli pozabiti na preteklost. Slapnik je potem dolga leta sameval. Bršljan je zmagoslavno preraščal stene, okna, vrata … počasi so se rušili kamniti zidovi. Bilo je samo še vprašanje časa, kdaj bo vas dokončno izbrisana.
Potem je prišla ideja. Skupina Tempo … Robert pravi, da je bila ideja njegova, živel je v Londonu, pomislil je, da bi vas prenovili v sklopu resničnostnega šova … Tedaj se je začelo govoriti o BBC-ju, ki je prvi zagrabil za priložnost. Pridružile so se še druge televizijske hiše. Ideja je našla plodna tla, in če bo šlo vse po sreči, manjka namreč še soglasje zadnjih lastnikov glede prodaje, Slapnik ne bo propadel.
Bahrajnska princesa Suha bint Abdul je prišla v Slapnik z več kot enourno zamudo, tako kot se pač za predstavnike kraljevskih družin spodobi. Pripeljala se je s skupino Tempo, zraven sta bila še producent Steve Daly ter režiser Mike L. Murphy. Stavek “predstavljala sem si jo povsem drugačno”, bo zvenel sicer zelo banalno, a vendar je tu povsem na pravem mestu. Arabsko princeso sem si predstavljala nekoliko zadržano, oblečeno v razkošna oblačila, ki so seveda nam tuja, ne visoko izobraženo, ženske v tistih krajih izobrazbe niso deležne. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

05.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!