Prikupni rdečelični “majstri”, ki se pogovarjajo v narečju
NŠK / ZaČUTImo književnost s Karolino Mar
Za premagovanje dolgčasa med predavanji na fakulteti je Karolina Marušič začela skicirati na list papirja. Dekle iz Opatjega sela se je kmalu posvetilo risanju in svojo umetniško pot nadaljevalo z odprtjem Instagram profila @karolinaumetnina, kjer podpisuje avtorske stripe in vinjete. Najprej so objave z junaki, “majstri”, prikupnimi možički z rdečimi lički in zavitimi ušesi, ki govorijo v pristnem kraško-vipavskem narečju, večinoma nastajale s po enim majstrom in hudomušnim pripisom, kmalu pa jih je Karolina razširila v daljše stripe v največ desetih okvirčkih, kolikor jih Instagram omogoča. Leta 2022 so Karolinini možički našli dom tudi v lični knjigi z naslovom Ma kej? Neč, ki jo je izdala založba Stripolis iz Ljubljane. Karolina nam z “majstri” ponuja razmišljanja in iskrene utrinke iz svojega vsakdana. Iz vsega, kar se ji pripeti, zna ustvariti s čisto posebnim humorjem prežeto zabavno zgodbo. Z avtorico sta se v Feiglovi knjižnici v sproščenem vzdušju pogovarjali Slavica Radinja in Teja Pahor. Srečanje, ki je spadalo v projekt ZaČUTImo književnost, je potekalo v torek, 9. januarja, pogovoru pa je sledila umetniška delavnica, na kateri so se sodelujoči pomerili v ustvarjanju stripov.
ZaČUTImo književnost je projekt, ki sta ga organizatorki zasnovali v sklopu bralnega kluba Knjižni čebelnjak. Zamislili sta si namreč serijo petih srečanj, od katerih je vsako vezano na en čut – gre za neobičajne predstavitve knjig in avtorjev, srečanja, ki so namenjena odkrivanju povezave med književnostjo in čuti ter vpliva čutov na branje. Na prvem literarno-glasbenem večeru, ki je bil posvečen sluhu, sta se v prijetni atmosferi pogovarjali s kantavtorjem Matejem Grudnom – Kekom, ki je vmes tudi zabrenkal na svojo kitaro. Sodelujoči so zaprli oči in se prepustili zvokom, v naslednjih srečanjih pa se bodo posvetili še ostalim čutom.
Umetnostno-literarni večer s Karolino Marušič je v knjižnico privabil mlade in starejše ljubitelje književnosti in umetnosti. Navadno si bralci zgodbe, literarne osebe, kraj dogajanja predstavljamo med samim procesom branja, zadnje čase pa narašča zanimanje za zgodbe, ki niso samo napisane, pač pa tudi naslikane, za stripe. Slavica Radinja je uvodoma opozorila, da se literarna teorija krega, če spadajo stripi in risomani v literaturo ali ne, gostja večera, ki takšno obliko umetniškega ustvarjanja živi v vsakdanjem življenju, pa bi stripe le uvrstila med literarne zvrsti.
Kako se je začela zgodba karolineumetnine? Stripe je avtorica najprej pokazala bratu, nato svojim cimram, vsi so ji predlagali, naj jih objavi na družbenih omrežjih. Po začetnem obotavljanju je Karolina začela risati za Instagram in ima danes veliko sledilcev. Večino idej za zgodbice črpa iz svojega življenja. Njeni “majstri” so ljudje, ki pridejo z njo v stik, največkrat pa se sama zrcali v liku, ki nastopa v stripih, “torej sem jaz ta možiček z zavitimi ušeski.” O svojih možičkih pravi, da “kar naenkrat so prišli v moj zvezek in ostali tam. Skozi njih se izražam.” Možički se pogovarjajo v narečju. Gostja večera je priznala, da se je zanj odločila, ker ne zna “pravilno postavljati vejic” – ni hotela čutiti pritiska, ki bi ji ga pisanje v knjižni slovenščini povzročalo. Navzočim je tudi spregovorila o svojem ustvarjalnem procesu. Pozorna je na majhne, dragocene trenutke, konkretne dogodke, zabeleži si jih ali pa takoj nariše. Včasih si tudi izmisli tematiko in jo razvije, še posebno pozimi, ko ima več časa za razmišljanje. Na drobne dogodke so bili pozorni tudi udeleženci torkove delavnice, saj so si morali izmisliti vsak svojega “avatarja” in v stripu narisati dogodek ali utrinek iz svojega dne – vsak je nato pokazal strip ostalim in ga obrazložil.
“Lajf je art” je Karolinin življenjski moto. “Vsaka malenkost, ki se zgodi v življenju, in tudi majhni dogodki so vredni, da o njih pripovedujemo, vsak je lahko umetnik!” pravi dekle. Umetničin humor je res včasih skorajda absurden, v nasprotju z logiko, a vendar sproščen, lahkoten, svetel, zelo prijeten, predvsem pa sodoben in lahko vsakemu postane lasten.
