Prihodnost gradimo na zdravih koreninah!

Piše: Katja Ferletič

KCLB / 15. redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij

Svet slovenskih organizacij je v zadnjem triletju iztekajočega se mandata uresničil marsikateri projekt, opravljeno delo pa je predstavil članicam in članom ter uglednim gostom in prijateljem v petek, 17. junija, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, kjer je potekal 15. redni občni zbor SSO.

V uvodnem video posnetku so bili poudarjeni pomembni dosežki krovne organizacije in tri temeljna načela, na podlagi katerih deluje od ustanovitve leta 1976 do danes – gre za slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Zavezanost slovenstvu je bila temelj, na katerem si je SSO prizadeval za vrnitev Narodnega doma v Trstu v last slovenski narodni skupnosti.

Jasen pogled v ta cilj je pripomogel, da sta se politično občestvo Slovencev v Italiji in slovenska diplomacija ob odločilni podpori slovenskega predsednika Boruta Pahorja povezala. Krovni organizaciji SSO in SKGZ sta ustanovili fundacijo Narodni dom, ki je postala lastnica Narodnega doma, prizadevanja predsednika SSO Walterja Bandlja in izvršnega odbora pa so bila usmerjena še na druga področja. Kljub težkim razmeram zaradi pandemije je delo SSO v posvetovalni deželni komisiji omogočilo zagotovitev sredstev za obnovo zgodovinske stavbe na Placuti v Gorici. Utrdilo se je tudi sodelovanje s SKGZ – še posebno se je to poznalo pri prizadevanjih za obnovitev paritetnega odbora in pri sestankih raznih predstavniških teles. Sodelovanje med krovnima organizacijama je bilo temeljnega pomena za zagotovitev državnih sredstev za slovenske medije pri državni reformi, ki se je začela leta 2018, kot tudi pri evropskem projektu Primis, ki predstavlja nadaljevanje projekta Jezik Lingua. SSO je tesno sodeloval z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in pri udeležbi na zasedanjih pristojne komisije v Državnem zboru ter ob sklicu Sveta vlade RS. Posebno pozornost je posvečal šolstvu – prizadeval si je za izboljšanje pouka slovenščine v Kanalski dolini in za ureditev vprašanja avtonomije Urada za slovenske šole v FJk. SSO je deloval tudi na mednarodni ravni: na podlagi sporazuma s SSk je leta 2019 prevzel redno članstvo v Federalistični uniji evropskih narodnih skupnosti (Fuen) in bil leta 2021 tudi soorganizator kongresa v Trstu. Video posnetek je predstavil tudi druge evropske in mednarodne projekte, pri katerih krovna organizacija sodeluje, ter projekt, s katerim se je SSO prvič prijavil na razpise za vsedržavno civilno službo.

Na 15. rednem občnem zboru, ki ga je vodil Marjan Drufovka, je bil govor o opravljenem delu in prihodnosti, po pozdravih gostov in razpravi je bilo izvoljeno novo vodstvo. Program je bil natrpan: v prvem delu so na oder stopili številni gostje. Prva sta spregovorila župan Gorice Rodolfo Ziberna in župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič. Govorila sta o somestju, o sodelovanju in načrtih za prihodnost, posebno sta poudarila pomen EPK 2025 in izzive, ki jih projekt prinaša s seboj. Ziberna je dejal, da se morata mesti usklajeno razvijati na urbanistični ravni, še posebno pa obdržati prijateljske odnose tudi med slovensko manjšino in večinskim narodom – občina mora zadovoljiti potrebe vseh občanov, slovenska narodna skupnost v Italiji pa igra pomembno povezovalno vlogo. Miklavič je potrdil, da je sodelovanje tesno in rodovitno, župana si celo delita funkcije predstavljanja somestja. Novogoriški župan se je zahvalil predstavnikom slovenskih organizacij v zamejstvu, tudi njim gre zasluga, “da se je mesto na robu države nerazdružljivo povezalo z mestom na robu druge, še večje države in si naložilo pomembno zgodovinsko nalogo”. Miklavič je poudaril, da nas je zgodovina naučila, da moramo sodelovati in ne tekmovati, da lahko vsem zagotovimo blaginjo, v Evropi pa najdemo nov navdih za integracijo.

Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj je pozdravil v imenu slovenske diplomacije. Po njegovih besedah se je pomen obeh krovnih organizacij pokazal tudi v času prizadevanj za vrnitev Narodnega doma, in vsakokrat ko se slovenski diplomati pogovarjajo s predstavniki italijanskih oblasti, “je izjemno pomembno, da imamo za seboj delo številnih članic in članov SSO, organizacij in društev ter enotno slovensko stališče.” Kunstelj se je spomnil enotnosti, s katero smo Slovenci, ob vsej različnosti, stopili na pot samostojne države: “Enotnost v različnosti je pomembna tudi znotraj krovnih organizacij.”

Za kulturni program so poskrbeli gojenci tržaškega konservatorija Tartini iz razreda za komorno glasbo, ki ga vodi prof. Paola Laraia. Pianist Alberto Olivo je začetno zaigral slovensko himno, z Ano Jontes na flavti in Mariko Ghidoni na klarinetu pa je občni zbor popestril s skladbami Prelude, Hobanera, Seguidilla, Entr’acte, Andante, quasi allegretto in Gypsy Song ter uvedel govor predsednika SSO Walterja Bandlja, ki je končal svoj drugi triletni mandat. “SSO je danes pri nas, v Rimu in v Ljubljani ter po novem tudi v Bruslju, razpoznavna organizacija, ki ni sama sebi namen, temveč je v službi Slovencev, ki živimo od Milj do Trbiža,” je dejal Bandelj, ki je poudaril pomen treh temeljnih načel – slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Gre za temelje, na katerih smo zrasli, za naše “zdrave korenine”, na katerih lahko gradimo prihodnost. “Slovenstvo se mora soočati z velikimi družbenimi spremembami, ki jih prinašajo novi časi. Na nas je, da v prihodnjih letih poiščemo ustrezne odgovore na hud demografski padec, ki ga beležimo tako v širši družbi kot v naši narodni skupnosti. Žalostno bi bilo, da bi s časom naša društva, njihovi sedeži, igrišča, dvorane in telovadnice, predvsem pa slovenski vrtci in šole ostali prazni,” je poudaril predsednik SSO, ki je prepričan, da slovenščina ne more biti le še en jezik, ki ga pač poznamo, mora biti materinščina in jezika ne smemo ločevati od narodne zavesti, saj ima svoj čustveni naboj. Tudi krščanstvo je pomembna vrednota SSO. “Narod, ki se v svojem jeziku lahko obrača k Bogu, ima do lastne materinščine globoko spoštljiv odnos,” je dejal Bandelj. Opozoril je tudi, da je pred nami velik izziv za zagotovitev predstavništva v italijanskem parlamentu: “Nevarnost, da iz parlamenta izpademo, je velika, in to bi bil velik udarec za našo narodno skupnost ter velik manko za italijansko demokracijo.” Svoj govor je sklenil s pomenljivimi besedami o sodelovanju in skupni krovni organizaciji: “Mislim, da se o tem pogovorjamo na zgrešen način. Ne moremo zahtevati demokratično izvoljenega predstavništva ter skupne krovne organizacije in, ko nastopi čas volitev, gremo vsak po svoje. To so trhle osnove, ki ne bi zdržale kritičnih trenutkov. Zato je treba najprej imeti skupno politično stranko in skupno politično nastopanje. Upam, da glede tega ni odpeljal še zadnji vlak. Morda pa bodo na to kronično dilemo, ki se vleče že cel povojni čas, odgovorili mladi.”

Na občnem zboru je Stefania Beretta prebrala pisne pozdrave italijanske ministrice za deželne zadeve Mariastelle Gelmini in senatorke Tatjane Rojc. Senatorka je poudarila vlogo, ki sta jo odigrali krovni organizaciji pri pogajanjih za vrnitev lastništva Narodnega doma, in spomnila na dogajanja v Trstu julija 2020, ko je italijanska država dejansko “priznala Slovencem desetletja gorja.” Opozorila je tudi na potrebo po podpori vseh predstavnikov oblasti in celotne civilne družbe pri rešitvi vprašanja o zajamčenem parlamentarnem zastopstvu za Slovence v Italiji.

Na oder je stopil tudi predstavnik ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, ki je spodbudil SSO in celotno slovensko manjšino k temu, naj skuša rešiti številne pereče probleme. Opozoril je, da v Gorici ne vidi velikih razlik med preteklostjo in sedanjostjo v odnosu med večinskim narodom in manjšino, “šele ko se bo tudi slovenski človek v Gorici počutil enakovrednega, bom verjel, da je tisto, kar nastaja, nekaj, kar lahko oplemeniti Evropo ali celo svet.” Merljak se veseli sodelovanja vseh v narodni skupnosti in le-teh z matično domovino – taki odnosi lahko privedejo do pomembnih premikov, do lepše prihodnosti. Svoj pozdrav je v video posnetku poslal državni podtajnik pri notranjem ministrstvu Ivan Scalfarotto, občuten in s spoštovanjem prežet pa je bil pozdrav goriškega prefekta Raffaeleja Ricciardija, ki je na odru spregovoril v lepi slovenščini. Dejal je, da mu je v veliko zadovoljstvo in privilegij, da lahko svoj pozdrav posreduje v slovenskem jeziku, jeziku skupnosti, “ki na različnih področjih izkazuje svoj doprinos k napredku in razvoju tega ozemlja v znamenju pluralizma in demokracije.” Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je obnovil svojo razpoložljivost do pogovora s krovnima organizacijama in odprtost do slovenske manjšine. O EPK 2025 je dejal, da ne gre samo za projekt, ampak za izraz sodelovanja in prijateljstva med dvema državama, med dvema narodoma. Poudaril je, da je veliko tudi drugih izzivov, govoril je npr. o demografskem padcu, ki skrbi tudi slovensko manjšino: “Številke so zaskrbljujoče, zibelke so prazne, zreti pa moramo v prihodnost, da bo slovenska skupnost v Italiji lahko obstala.”

Svoj pozdrav so poslali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, deželni odbornik za ladinsko skupnost v avtonomni pokrajini Bocen, ter podpredsednik južnotirolske ljudske stranke in podpredsednik FUEN Daniel Alfreider, evropski poslanec in predsednik FUEN-a Loránt Vincze. Na odru so spregovorili tudi Eros Cisilino, predsednik Agencije za furlanski jezik, in predsednik Furlanskega filološkega društva Federico Vicario. Nastopil je tudi podpredsednik paritetnega odbora Paolo Rovis, predsednik Marko Jarc pa je opozoril na velike dosežke krovnih organizacij, ki sta imeli enoten pogled na vprašanje vrnitve Narodnega doma, “predsednika sta se zedinila.” Jarc je nazadnje spomnil na izzive, ki ju še čakajo, in na pomen enotnega stališča predvsem v soočanju z italijanskimi oblastmi. Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je čestitala SSO, se zahvalila Bandlju za uspešno skupno prehojeno pot, predvsem pa vsem prostovoljcem in zaposlenim v organizacijah, ki delujejo pod okriljem krovnih organizacij. “Ko delamo složno, kadar smo uigrana ekipa, rezultati ne izostajajo.” Izpostavila je primer Narodnega doma in izvolitev Igorja Gabrovca za župana občine Devin-Nabrežina.

Govorom je sledila podelitev priznanj, ki so jih na občnem zboru pokrajinske predsednice SSO Anna Wedam, Maja Lapornik in Franca Padovan izročile reviji Pastirček ob njeni 75-letnici, Kulturnemu centru Lojze Bratuž ob praznovanju 70-letnice, Slovenskemu kulturno društvo Barkovlje ob 40. obletnici in Slovenskemu prosvetnemu društvu Mačkolje ob 70-letnici delovanja.

Drugi del občnega zbora je bil namenjen samo delegatom. Po krajši razpravi, ki se je dotaknila zlasti problematik Slovencev na Videmskem, in predstavitvi liste so potekale volitve novih organov SSO. Izvoljeni so bili člani izvršnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča, ki se bodo v kratkem sestali ter iz svoje srede izbrali predsednika in pokrajinske podpredsednike.

Izidi volitev na 15. rednem občnem zboru SSO

Izvoljeni v izvršni odbor: Walter Bandelj, Julijan Čavdek, Filip Hlede, Marko Černic, Franca Padovan, Marija Doroteja Brecelj, Ivo Corva, Tomaž Petaros, Alenka Giugovaz, Mitja Petaros, Anna Wedam, Ezio Gosgnach, Michele Coren, Loretta Primosig in Igor Jelen.

Izvoljeni v nadzorni odbor: Moreno Tomasetig, Marco Braini in Sergij Mahnič, nadomestni člani so Giorgio Banchig, Martin Drufovka in Matej Tul.

Izvoljeni v razsodišče: Larissa Borghese, David Grinovero in Branko Slavec, nadomestni člani so Giuseppe Qualizza, Simon Komjanc in Aleš Brecelj.

Vsega skupaj je bilo za izvršne in nadzorne organe oddanih 132 glasovnic, neveljavni sta bili dve glasovnici za izvršni odbor, 14 za nadzorni odbor in deset za razsodišče. Belih glasovnic je bilo 12 za nadzorni odbor in 20 za razsodišče.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme