“Pri našem delovanju je najbolj pomembno to, da smo enotni”
Obisk predstavnikov SSO v parlamentu na Madžarskem
V ponedeljek, 27. maja 2024, so bili nekateri predstavniki Sveta slovenskih organizacij, med njimi predsednik SSO Walter Bandelj in podpredsednica SSO za Tržaško Marija Doroteja Brecelj, gostje v madžarskem parlamentu v Budimpešti, kjer so se v dvorani št. 64 srečali s poslancem nemške narodnosti g. Imrejem Ritterjem, z zagovornikom Grkov g. Koraniszom Laokratiszom ter zagovornikom Bolgarov g. Szimeonom Vargo. Srečanje, med katerim so poslanec in zagovorniki narodnosti delegaciji SSO-ja na obisku predstavili sistem madžarskega parlamenta, je organizirala ga. Erika Kiss-Köles, zagovornica slovenske narodnosti v parlamentu.
Madžarski neogotski parlament, ki stoji na bregu Donave nasproti Budimskega gradu na drugi strani reke, velja za eno najlepših stavb na svetu. Gradnja parlamenta se je končala leta 1904. Stavba je danes živahen prostor, kjer se veliko dogaja, predvsem na področju zakonodaje. Madžarska je po ustavi neodvisna demokratična in pravna država, po obliki vlade pa je parlamentarna republika. Enodomni državni zbor sestavlja 199 poslancev in predstavlja vrhunski organ državne oblasti in predstavništva ljudstva. Državni zbor sprejema odločitve in zakone, ki vplivajo na vsakodnevno življenje madžarske družbe. Le-to sestavlja madžarska večina in 13 priznanih narodnih skupnosti, ki jih ščiti državna zakonodaja.
O narodnostih in zaščitni zakonodaji ter splošnem parlamentarnem sistemu je predstavnikom SSO-ja na obisku v Budimpešti najprej spregovoril g. Imre Ritter, poslanec nemške narodnosti v parlamentu. Zakon priznava tiste narodne skupnosti, katerih člani so prisotni na Madžarskem več kot 100 let. Slovenci so na območje današnje Madžarske prispeli že v 6. stoletju, njihova avtohtona poselitev pa obsega danes sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, t. i. Porabje. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje po ocenah okoli 5000 pripadnikov. Najbolj številni priznani narodni skupnosti pa sta narodnosti Romov in Nemcev.
Manjšine na Madžarskem so bile v ustavi definirane leta 1993 z Zakonom o pravicah narodnih in etničnih manjšin. Madžarski parlament pa je leta 2011 sprejel novo ustavo in nov zakon o pravicah narodnosti. Leta 2014 je stopil v veljavo tudi volilni zakon, ki zagotavlja pripadnikom priznanih avtohtonih narodnih skupnosti na Madžarskem, da izvolijo zagovornika narodnosti v parlament. Zagovornik je član parlamenta, ki lahko razpravlja, ne more pa glasovati. “Moram priznati, da si tudi sam na začetku nisem mislil, koliko možnosti je v tem, da smo prisotni neposredno v parlamentu, da lahko neposredno pridemo do politikov, od katerih je odvisen tudi naš položaj, in če bi to možnost dobili pred 30 leti, bi lahko bile narodnosti na Madžarskem v še boljšem položaju,” je o vlogi zagovornikov v parlamentu dejal poslanec nemške narodnosti. Zakon sicer določa, da bi lahko vseh 13 manjšin imelo poslanca v parlamentu, toda v praksi je za izvolitev le-tega potrebno določeno število glasov, česar maloštevilne narodnosti ne premorejo. Le Nemci in Romi so tisti, ki lahko imajo polnopravnega poslanca, ostali pa imajo le zagovornika ali zagovornico. “V tem odboru, katerega član sem jaz kot poslanec in vsi zagovorniki/ce narodnosti, imamo možnost predlagati spremembe nekaterih zakonov, še posebej tistih, ki se neposredno tičejo narodnosti. Lahko vložimo tudi svoje predloge pred parlament in lahko prosimo za spremembe. Torej delujemo kot redni odbor, edina razlika je, da so naši člani vsi pripadniki narodnosti,” je dejal poslanec o delovanju odbora.
Narodnosti imajo po zakonu tudi možnost, da se organizirajo v samouprave. Slovenci so npr. organizirani v Državno slovensko samoupravo (Országos Szlovén Önkormányzat), ki je bila ustanovljena leta 1995 in ima svoj sedež na Gornjem Seniku. Državna samouprava poskrbi za varstvo in podporo narodnosti, ki jo zastopa, deluje na državni ravni, v obliki krajevnih narodnostnih samouprav pa tudi na lokalni ravni in je del madžarskih upravnih struktur.
Govor je bil nato tudi o kulturnih društvih, šolstvu, Fuenu in še marsičem. Pri tem so imeli člani delegacije SSO možnost, da so postavljali vprašanja ali delili svoje pomisleke. “Pri našem delovanju je zelo pomembno, da smo enotni,” so še zaključili predstavniki narodnostnih skupnosti na Madžarskem. Sledil je voden ogled parlamenta, ki je s 17.745 kvadratnimi metri eden izmed največjih parlamentov na svetu.
