Preventivni pregledi za odkrivanje raka dojk rešujejo življenja

Piše: Katja Ferletič

Pogovor / Kirurg dr. Jože Stacul, specialist v zdravljenju raka dojk

Vsako leto obeležujemo “rožnati oktober”, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk. Še posebno v tem mesecu zdravniki in organizacije opozarjajo na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni in odgovornosti za lastno zdravje. Da bi še bolje spoznali to bolezen, smo se pogovorili s kirurgom Jožetom Staculom, zdravstvenim direktorjem na oddelku za splošno kirurgijo v goriški bolnišnici in specialistom v zdravljenju raka dojk.

Večkrat slišimo, da je rak epidemija sodobne družbe. Rak dojk je med najbolj razširjenimi med ženskami in na splošno. Koliko žensk se danes sooča s to boleznijo?

Rak dojke je svetovno najbolj razširjen rak pri ženskah in je tudi prvi vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. V Italiji vsako leto zboli za tem rakom približno 55.000 žensk, v FJk približno 1500, v goriški pokrajini pa skoraj 180. Številke so vsako leto malo višje. Incidenca oz. letno število novih primerov raka na 100.000 oseb je 161 v Italiji, 186 pa v FJk – naša dežela je v državi na prvem mestu. Zanimivo je, da je tudi v zahodni Sloveniji – v primerjavi z ostalimi območji države – veliko več primerov bolezni.

Rak dojk pa ni izključno bolezen žensk.

Pri moških diagnosticiramo 2% vseh rakov dojk. Gre za zahrbtno in agresivno bolezen, saj moški ne opravljajo preventive za zgodnje odkrivanje raka dojk.

Vemo, da obstajajo določeni dejavniki tveganja, da je veliko odvisno tudi od načina življenja, veliko vlogo pri obolevnosti za rakom pripisujemo tudi dednosti. Kako se pravzaprav razvije rak dojk?

Pri raku dojk ne govorimo o vzrokih, pač pa o dejavnikih tveganja. Eden od teh je starost: največje tveganje imajo ženske od 50. do 70. leta starosti, nekaj manj po 70. letu, zelo malo žensk pa zboli pred 30. letom. Glavna dejavnika tveganja sta predvsem način življenja in okolje, v katerem živimo. Ko govorimo o načinu življenja, moramo upoštevati tudi način prehranjevanja, fizično aktivnost oz. sedentarni način življenja, kajenje, debelost, jemanje hormonov – to so dejavniki, na katere lahko vplivamo in jih lahko spremenimo. Zdravemu načinu življenja pravimo primarna preventiva.   

Na razvoj raka lahko vplivajo tudi različni reproduktivni in hormonski dejavniki ter nadomestno hormonsko zdravljenje. Predvsem v času menopavze bi bilo bolje, če bi ženska ne jemala hormonov, kontracepcija pri mlajših ženskah pa ima statistično zanemarljiv učinek na razvoj raka. Reproduktivni dejavniki so npr., če ženska ni imela otrok oz. pri kateri starosti je imela prvega otroka – prej ga je imela, boljše je! – , če in koliko časa je otroka dojila – dojenje je zaščitni dejavnik. Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost, da bo zbolela za rakom dojk, je tudi zgodovina tega raka v družini – če je rak prisoten v najožji družini, je večja verjetnost, da bo zbolela. O dednosti pa govorimo pri majhnem odstotku obolevnosti za rakom dojk oz. pri tistih ženskah, ki imajo mutacijo genov BRCA (to je 2 % ali 3 % žensk, ki zbolijo za rakom dojk) – pri nosilkah okvar v teh genih je verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojk, zelo visoka. Okvaro teh genov lahko danes odkrijemo z genetsko analizo; v tem primeru svetujemo tudi profilaktično mastektomijo. Seveda gre za zelo težko odločitev ženske, vendar takih operacij opravljamo kirurgi vedno več, saj se vedno več žensk odloči za genetsko analizo.

Je tudi stres pomemben dejavnik tveganja? Za kakšen mehanizem gre?

Trenutno ni raziskav, ki bi potrjevale, da je stres pomemben dejavnik tveganja, dejstvo pa je, da je rak dojk zelo razširjen predvsem v zahodnih, “naprednih” državah, kjer je življenjski ritem zelo hiter in smo ljudje bolj podvrženi stresu.

Kakšno vlogo ima preventiva pri zdravljenju rakastih obolenj, zlasti raka dojk?

Kot rečeno, lahko govorimo o primarni in sekundarni preventivi. Primarno preprečevanje zbolevanja za rakom obsega odkrivanje dejavnikov tveganja raka in zmanjševanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Sekundarna preventiva pomeni zgodnje odkrivanje raka, to se pravi vstop v program odkrivanja raka s presejalnimi raziskavami, mamografskimi pregledi, ultrazvoki, biopsijami. Presejalne raziskave moramo opraviti čim večjemu številu žensk od 45. do 70. leta starosti in to vsaki dve leti. S tem pregledom lahko zdravniki opravimo predhodno diagnozo oz. diagnosticiramo raka na dojki v začetni fazi. Deželna zdravstvena organizacija pošlje vsem ženskam vabilo na mamografski pregled v bolnišnici ali v mobilni enoti, ki se ustavi v posameznih vaseh. V Italiji, še posebno v naši deželi, je program presejanja dojk zelo dobro razširjen; to je privedlo do tega, da imamo danes po petih letih po diagnozi ozdravitev v 90 % primerov (npr. pred dvajsetimi leti je bilo teh primerov le 75 %). Seveda so možnosti ozdravitve večje pri zgodnjem odkrivanju raka, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi samopregledovanje. Vsaka ženska bi si morala enkrat na mesec sama pregledati dojke, da bi ugotovila morebitne spremembe. Pozornost je potrebna, saj je preventivno delovanje ključna komponenta nadzorovanja bolezni.

Katera pa je razlika med ultrazvokom dojk in mamografskim pregledom?

Ženske dojke se spreminjajo s starostjo. Ultrazvok je pravilna preiskava mladih žensk, do 30., 40. leta starosti, ki imajo gosto žlezno tkivo, saj je odlična metoda za prikaz morebitnih sprememb tkiva v dojki. Pri mladih ženskah lahko mamografija “ne vidi” majhnih tumorjev, ki so enako gosti kot žlezno tkivo, pri starejših ženskah, ki imajo manj žleznega in več maščobnega tkiva, pa je pogostejši način pregleda mamografija, tako ženskam po 40. letu starosti svetujemo ultrazvok dojk kot dopolnilno preiskavo k mamografiji. Navadno mamografijo razbirata dva radiologa: najprej tisti v bolnišnici, kjer je ženska opravila pregled, nato pa še zdravnik v drugi bolnišnici. V primeru, da se strinjata, ni potrebnih dodatnih preiskav, v obratnem primeru pa moramo mamografijo ponoviti in dopolniti z ultrazvokom, naslednja faza pa je biopsija oz. preiskava, pri kateri odvzamemo tekočino ali tkivo.

Goriška bolnišnica je v prvi bojni liniji proti raku dojke. Brala sem, da se tu zdravi vsako leto 150 novih pacientk in da je bolnišnica pred kratkim pridobila tudi nov mamograf za tridimenzionalno analizo. Kakšno vlogo ima moderna tehnologija pri zdravljenju raka dojk?

Vsako leto operiramo okrog 150 pacientk, zdravimo pa jih več, okrog 170, saj včasih opravijo pacientke pred operacijo tudi t.i. neosistemsko terapijo, ki traja približno šest mesecev. Operacija je predvidena v vsakem primeru. Sistemsko zdravljenje raka dojk deluje na celo telo in obsega, predvsem pri starejših pacientkah, tudi hormonsko zdravljenje. Moderna tehnologija ima pri zdravljenju raka dojk zelo pomembno vlogo, saj zdravnikom omogoča, da lahko odkrijemo vedno manjše rake, tudi od 3 do 4 mm velike – to je bilo nekoč nekaj nepojmljivega.

Kaj pa ekipa zdravnikov, ki se s tem ukvarjajo?

Usposobljenost zdravnikov ima pri zdravljenju raka še večjo vlogo kot tehnologija. S sodelovanjem in multidisciplinarnim zdravljenjem raka pridemo do najboljših rezultatov! Ekipo navadno sestavljajo radiolog, kirurg dojke, plastični kirurg, ki skrbi za rekonstrukcijo, onkolog, patolog, strokovnjak za radioterapijo in sevanje, fiziater in psiholog. V Gorici imamo odlično ekipo. Tedensko imamo sestanek, na katerem obravnavamo vsak primer posebej, pred operacijo in po njej.

Specializacija je bistvenega pomena. Danes imamo onkologe, ki se ukvarjajo izključno z rakom dojk. Sam sem se osredotočil predvsem na kirurgijo dojke, saj statistike dokazujejo, da, če je dojka korektno operirana, je tudi možnost preživetja večja.

Diagnoza raka prinaša s seboj zelo veliko psihično breme za bolnico in njeno družino. Kako kot zdravnik pristopite k bolnici, da ji to breme vsaj malo olajšate?

Bolnici skušam čim več povedati. Mnenja sem, da je dobro informiranje ključnega pomena in daje pacientki tudi upanje. Upanje je to, kar moram vsaki ženski najprej posredovati, saj pred mano ne sedi samo pacientka, ampak predvsem oseba, ki ima svoje dostojanstvo in hoče vedeti, kaj se v njej dogaja – več zna, bolje je! Za to, da znam na vsako vprašanje primerno, razumljivo odgovoriti, moram biti zelo pripravljen in snov odlično obvladati tudi na tistih področjih, ki ne spadajo h kirurgiji. Ženska se ne sme sama spopadati z rakom, to veliko breme mora deliti z družino, samo tako bo lažje; zato zahtevam, da v ambulanto pride tudi mož ali sorodnik – breme morata nositi skupaj!

Brez optimizma ne gre. Pri svojem poklicu skušam skrbeti tudi za psihološko zdravje pacientk. To je moj credo. Tega sem se naučil, ko sem leta 2003 opravljal specializacijo na onkološkem inštitutu v Milanu, pri znanem onkologu Umbertu Veronesiju. Veronesi je bil zelo človeški, bil je empatičen in občutljiv, naučil me je, da moram skrbeti tudi za psihološko sfero pacientke, ženske.

Zakaj ste se odločili za specializacijo v zdravljenju raka dojk?

Leta 2003 je v Gorici že delovala odlična ekipa, predvsem na področju radiologije, z zdravnico Roberto Chersevani, ki se je ukvarjala predvsem z rakom dojk, ni bilo pa še kirurga, ki bi bil specializiran na tem področju. Odločil sem se in opravil enoletni master v Milanu, kjer je bil najpomembnejši evropski inštitut za zdravljenje raka dojk in v katerem opravljajo še danes letno skoraj 3000 operacij. Zadovoljen sem s svojo izbiro, ker sem prepričan, da je na tem področju visoka specializacija ključnega pomena.

Kaj pa ženske z rakom dojk najbolj skrbi?

Najbolj jih skrbi, ali bodo ozdravele. V trenutku, ko razumejo, da bodo preživele, jih začne skrbeti estetika. Prepričan sem, da ima vsaka pacientka pravico, da ima tudi z estetskega vidika dober rezultat, saj dojka ni samo organ – s psihološkega vidika je to zelo kompleksno, predvsem pri mlajših ženskah. V Gorico prihajata vsak teden dva kirurga, ki sta specializirana v plastični in rekonstruktivni kirurgiji. Pacientkam sledimo torej od začetne faze do zaključka zdravljenja. Spremljamo jih pet let, do popolne ozdravitve.

Kljub pogosto učinkovitim pristopom zdravljenje žal ni vedno uspešno. Takrat morate bolnici povedati slabo novico. Kako ste zdravniki pripravljeni na to?

Na naših srečanjih nam psiholog marsikaj svetuje, posebnih tečajev za to pa ni. Vendar tudi, ko je rak v napredovani fazi, ko se moramo soočati s t. i. metastatično boleznijo, upanje ostaja in posredovati ga moramo pacientki. Vsak zdravnik bi moral biti empatičen!

Danes si lahko prizadevamo za to, da napredovani rak postane neke vrste kronična bolezen, s katero lahko ženska sobiva še veliko let. Raziskave na farmacevtskem področju nam namreč nudijo vedno boljša zdravila. Na razpolago nimamo več le kemoterapije, ampak tudi genetske, biološke terapije.

Med pandemijo sta obveščanje in ozaveščanje o teh vprašanjih nedvomno naleteli na več ovir. Marsikatera ženska verjetno ni opravila preventivnih pregledov …

V prvih mesecih pandemije se je manj žensk odpravilo na presejanje dojk, toda število je kmalu spet naraslo – v Gorici se pri zdravljenju raka dojk nismo nikoli ustavili. Na kirurškem področju smo rakasta obolenja še naprej operirali po ustaljenih ritmih. S preventivo in zdravljenjem smo nadaljevali.

Število primerov narašča, vendar je stopnja umrljivosti vedno nižja. Lahko rečemo, da je glavno sporočilo “rožnatega oktobra” in drugih kampanj ozaveščanja to, da je rak prehoden pojav in da ga je mogoče premagati. Kako vidite prihodnost na področju zdravljenja raka dojk?

Pozitivno! V prihodnje bo stopnja umrljivosti še nižja, čeprav bo primerov veliko. Živimo “po moderno” in zaradi tega je rakastih oboljenj – in raka dojk – vedno več. Poudariti pa moram, da je na tem področju veliko raziskav in rezultati le-teh so vedno boljši. Raka dojk lahko danes diagnosticiramo vedno prej, zato sem prepričan, da bomo lahko v prihodnje premagali skoraj vse rake dojk. Naš cilj, cilj vseh kampanj ozaveščanja in delovanja združenj prostovoljcev je ta, da bomo 100 % vseh rakov dojk diagnosticirali v začetni fazi. Da bo do tega lahko prišlo, pa bodo morale vse ženske redno hoditi na presejalne preglede. V FJk 75 % žensk redno opravlja preventivne preglede: to je dobro, prizadevati pa si moramo, da bomo prepričali še ostalih 25 % – samo tako bomo premagali tega sovražnika!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme