Pretreseni

Vsaka osebna drama je boleča. A smrt otroka, ki je komaj prišel na svet in ni našel naročja, ki bi ga sprejelo ali mu zagotovilo vsaj preživetje, boli še bolj. In ob misli, da je za vsakega novorojenčka, ki ga slučajno najdejo na groblji ali v smetnjaku, gotovo veliko več takih, ki jih nikdar ne bodo našli, je bolečina še bolj skeleča. Kaj je bolj nenaravnega kot to, da ženska namerno umori komaj rojenega otroka, ki ga je nosila pod svojim srcem?
Podobna žalost, ovita v tišino, me prevzame, ko berem o neverjetno številnih primerih, ko matere namerno umorijo še nerojenega otroka. Če se nosečnost običajno konča z rojstvom otroka, kaj je t. i. “umetna prekinitev nosečnosti”, če ne zavestna usmrtitev otroka? V Italiji je bilo v zadnjih 40 letih umorjenih okrog šest milijonov oseb; v Sloveniji, kjer je splav legaliziran že 65 let, pa naj bi jih bilo nad 700 tisoč. Kako je možno, da te številke ne pretresejo javnosti?!
Da bi se kaj premaknilo, se zadnja leta po svetu množijo pohodi za življenje. Ljudje različnih starosti, nazorov in kultur miroljubno hodijo, da bi spomnili politike, medije in ideologe “politično korektnega” na preprosto zadevo: življenje je temeljna dobrina, na kateri slonijo vse druge. To velja na osebni in družbeni ravni!

(…) Celoten zapis v tiskani izdaji

Pred nekaj dnevi je javnost pretresla vest o smrti novorojenke, ki jo je mladoletna mamica zapustila na dvorišču stanovanjskega bloka v tržaškem predmestju.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme