Prešernova proslava v Rojanu: "Predanost kulturnih delavcev naj bo za zgled!"

Tradicionalna Prešernova proslava v Rojanskem Marijinem domu je imela tudi letos bogat kulturni program, ki so ga sooblikovali glasbeniki in pevci. Na večeru v organizaciji domačega Društva Rojanski Marijin dom so na oder stopili mladi pevci Otroškega pevskega zbora F. Venturini – Domjo pod vodstvom Suzane Žerjal in pevke Vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot. Kulturno popoldne, ki ga je vodila kulturna delavka Marjetica Puntar, je potekalo v sodelovanju z Glasbeno matico, zato so lahko poslušalci uživali ob nastopih nadebudnih gojencev. Pred publiko so stopili violinisti komorne skupine In levare Riccardo Magro, Arne Golob, Nina Canciani ter Aleš in Adrijan Ricciato iz razreda prof. Jagode Kjuder, ki so ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca zaigrali ljudski Jaz pa grem na zeleno travco in Po jezeru. Nina Canciani je nato zaigrala še Pesmico za Mašo (Jagoda Kjuder), Arne Golob pa skladbo Mlinček (Dušan Vodišek). S Šaljivko Igorja Dekleve je poslušalce na klavirju glasbeno posladkala še Mila Drasič iz razreda prof. Claudie Sedmak. 

Slavnostni govor so organizatorji zaupali prof. Borisu Pangercu, ki je povedal, kako lahko praznik kulture izkoristimo, da premislimo o stanju našega jezika in narodnosti. “Čas je bolj naklonjen optimizmu, saj so vsakodnevne proslave znak, da smo živi in kulturno dejavni in da nas slovenska kultura še dovolj močno motivira za ustvarjalno delo v sklopu naših društev in organizacij,” je prepričano dejal Pangerc, ki je dodal, da podatki neizprosno kažejo, da nas je vedno manj, a uporabnikov slovenskega jezika (vsaj na Tržaškem) vedno več. Jezik ima tako novo razsežnost in nove vloge, je dejal govornik in opažal, kako se naši someščani učijo slovenskega jezika, ker so spoznali, da je koristno poznati jezike okolja, ker se kakovost življenja izboljša, prav tako se njihova intelektualna razsežnost razširi v nova obzorja in spoznanja, ki jih enojezičnost enostavno ne more zaobjeti. “V dvojezični dimenziji je svet globlji, bolj bogat in bolj raznolik,” je še povedal dolinski pesnik. V nadaljevanju je Pangerc pohvalil profesorje, akademike, pisatelje, pisce, mlade in ustvarjalce nasploh, da oblikujejo naš vsakdanji jezik, ki nima česa zavidati osrednjemu slovenskemu prostoru. “Pisanje je sveže in prodorno, smo v koraku s časom in ne izgubljamo kompasa v nerazsodnem eksperimentiranju in avantgardističnih precepih, ki ne peljejo nikamor,” je opozoril Pangerc, ki vidi na srečo (vsaj v našem prostoru) zmerno uporabo tujk v jeziku, ki je dovolj lep in bogat in jih zato ne potrebuje.

Pangerc se je zaustavil tudi pri nekaterih negativnih dejavnikih, kot je pomanjkanje vidne dvojezičnosti, še preveč poitalijančenih priimkov, ki spomnijo na krempelj fašizma in dušijo identiteto, ter na pomanjkanje narodne zavesti, ki jo predvsem v matični domovini enačijo z nacionalizmom, kar je za nas Slovence v Italiji nesprejemljivo.

“Slovenski kulturni praznik je okno v naše kulturne domove in šole, kjer se kali zavednost mladih, ki bodo genialno Prešernovo duhovno in literarno dediščino oznanjali v prihodnje,” je ob koncu povedal Pangerc, ki je poudaril, kako smo tisti, “ki delamo na področju kulture, še polni elana, želje in volje po delovanju, po druženju in ustvarjanju … starejši in mlajši delavci na področju kulture, ki želimo stati in obstati. Kulturni delavci morajo imeti priznanje in potrebno pomoč, saj držijo narod pokonci, njihova narodna zavest in predanost naj bo za zgled!” je sklenil.