Prešernova nagrajenca 2024 sta Erika Vouk in Henrik Neubauer

Fotografije: Obrazi slovenski pokrajin, Osebni arhiv Henrika Nneubauerja

Upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje dr. Jožef Muhovič, je danes, 4. decembra 2023, na dan po 223-letnici Prešernovega rojstva in po tradicionalnem veselem dnevu kulture, v ljubljanski operni hiši razglasil dobitnike Prešernovih nagrad 2024.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2024 prejmeta pesnica in prevajalka Erika VOUK in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik NEUBAUER.
Nagrade Prešernovega sklada za leto 2024 pa prejmejo: pesnica Miljána CUNTA (za pesniško zbirko Nekoč smo zašli, zdaj se vračamo), dramska igralka Jana ZUPANČIČ (za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah), mezzosopranistka Nuška DRAŠČEK (za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih), stripar Ciril HORJAK (za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih), scenaristka in režiserka Sara KERN (za režijo igranega celovečernega filma Moja Vesna) in grafični oblikovalec Tomato KOŠIR (za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih).

Kot med drugim piše v kratki strokovni utemeljitvi nagrajencev in njihovih opusov, “vrednost poezije Erike Vouk na zunaj in na znotraj potrjuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letom 1984 in 2018 (Bela Evridika,  Animo, Opis slike, Valovanje, Rubin, Ta dan itd.) in več prestižnih pesniških priznanj, sedaj tudi skupaj s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja (V najmanjšem, 2002). Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. (…) S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno.”

JMP
Fotografija: JMP

Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog dr. Henrik Neubauer se je z baletom pričel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Leningradu in ZDA. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Med letoma 1989 in 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov. Zrežiral je več kot 30 oper in operet. Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan ekspert s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Jedro njegove ustvarjalnosti predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme