Bodi človek

Presenečenje Boga

Presenečenje Boga

Iz priloge Bodi človek! / Piše Primož Krečič: Pričakovanje je zelo pomembno

Ob vprašanju doživljanja Boga ostaja pri mnogih sodobnikih velika praznina, kot da je izbrisan iz življenja, zlasti v družbi in znanosti. Kljub temu ljudje niso povsem neverni. Papež Ratzinger govori o pripravljenosti na pričakovanje Boga. Za vsakega človeka je pričakovanje zelo pomembno, predstavlja rast, izpolnitev, praznik.
Kjer vladata suho načrtovanje in menjalna vrednost, ko računalniška misel prihaja že v človeške glave, je težko govoriti o pričakovanju nečesa novega, o prihodu, spremembi. Svet se vrti po svojih vzročnih tirnicah, človeške duše obvladajo psihologija in njeni zakoni, potrošniška industrija navdušuje ljudi, da kupujejo nove, moderne izdelke. V tem prostoru velike utesnjenosti ljudje bežijo v umetne svetove, si ustvarjajo užitke, misel se odvija v svetu filma ter reklam. V bistvu ni vmesnega prostora za dar in novost, povrhu tega ostaja marsikdaj edina novost že ustaljeno utapljanje v droge te ali drugačne vrste. Tudi življenje v zakonu, družini, med prijatelji lahko postane dolgočasno ponavljanje enega in istega, prav tako mnoga druga srečanja. Toda Bog, ki je prvi darovalec in izvor vsake ljubezni, ne pristaja na to brezizhodno ponavljanje in dolgočasenje. Njemu se ni treba izmišljevati novih filmov in zgodb, da bi ljudi kaj zanimalo. Prisoten je v svetu in ga nagovarja s skrbjo ter usmiljenjem, tudi v najbolj suhem času je mogoče zaslutiti, da je, da ljubi in rešuje.
Obrat ob skorajšnjem propadu
Pri ljubezni in veri igra pomembno vlogo presenečenje, ki se zgodi nepričakovano, včasih tudi v skrajnem stanju, ko ljudje izgubijo upanje. Izraelci so postali sužnji v Egiptu. Razmere so postale vedno hujše in nevzdržne. Zato so se začeli spraševati, kje je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, ki jim je zapustil velike obljube, pa jih je pahnil v trpljenje in skorajšnje uničenje? (2 Mz 2,23-25)
Mojzes je zaradi umora Egipčana moral pobegniti z dvora. Zatekel se je v pustinjo. Tam se je poročil in pod goro Horeb pasel ovce svojega tasta Jitra. Bil je prepričan o skorajšnjem koncu svojega ljudstva. Toda, ko je pasel, se mu je prikazal angel v gorečem grmu. Rekel mu je, da je Bog slišal krike svojega ljudstva in pripravil rešitev. Obrnil se je k Mojzesu in mu naročil, naj gre k faraonu in izpelje ljudstvo iz Egipta. (2 Mz 3,9-10)
Človeško delo Boga
S tem se je zgodil preobrat, ki je pokazal na očitno Božje delovanje v zgodovini, pravi francoski teolog de Lubac. Svet se zdi, da teče sam, brez temelja in večnosti, brez blagoslova in pomoči. Toda še vedno je dovolj svetlobe, da je mogoče videti mnoge sledi Božje dobrote in ljubezni. – Preprosto ni mogoče bivati brez Boga. (Apd 17,28) Teologija govori o stalnem ustvarjanju ali o Božji previdnosti. Res je, da svet teče in se razvija po določenih zakonih, vendar ima tudi svoj začetek in teži h koncu ter izpolnitvi. Ta notranji predlog, ki vse povezuje, imenujemo Božja modrost. Ljudje jo morejo prepoznati in zaupati Božjemu vodstvu zgodovine. V skladu s tem so bili poslani preroki, da bi predstavili in uresničili Božji načrt. Caussade je zapisal: “Delovanje stvari je kot tančica, ki pokriva globoke skrivnosti Boga”.
Ljudje so vedno odkrivali Božje delovanje v svetu in zgodovini. Iz tega so nastale religije. Tudi Izraelsko ljudstvo je šlo po tej poti in doživljalo posebno izvoljenost ter varstvo Boga Jahveja. Višek tega razodevanja je v Jezusu Kristusu, ki je učlovečeni Božji Sin, najbolj uresničena povezava Božjega in človeškega. Bog se je tako približal zgodovini na najbolj otipljiv način, tako da je deloval po človeškem delovanju. Vendar se je tudi ta njegova prisotnost nekako razbila v presežno oddaljenost Božjega in v povsem človeško prisotnost, da ga sprejemajo le kot dobrega človeka in modreca. Pogosto se zdi, kot da zopet pristajamo na ravni religij in etik.
Večnost v zgodovini
Res, da še vedno obstajajo mediji in ideologije, ki se trudijo odpraviti vsako ‘sled Božjega’, vendar jim to povsem ne uspe. Veliko težje je živeti brez priznavanja Boga, kakor da gledamo na življenje v njegovi luči. Lahko še tako zakrivajo sledi njegove ljubezni, govorijo o letih po našem štetju in ne po Kristusovem rojstvu, trdijo, da se svet razvija sam, po slučaju in napakah, da je nesporna razvojna teorija, da more medicina raziskati skoraj vsa težka zdravstvena stanja, da se smrt umika iz javnosti in se najdejo najrazličnejši obliži za bolečine, da psihologija rešuje vsa vprašanja človeka in na vseh področjih mrgoli terapevtov, toda ni mogoče iti mimo vprašanja očitne povezave med zgodovino in vero. Ti sta si zelo blizu. Mnogo osvoboditev se je zgodilo v moči vere in tudi kazni so prišle, ker ljudje niso poslušali Božjega glasu vesti ter stopili na pot spreobrnjenja. “Vesoljni potop” že dobiva svojo moderno različico in civilizacija podira ‘Babilonski stolp’ svojega napuha ter duhovne izpraznjenosti. Hudič ustvarja meglo, da mu ljudje sledijo in dobro zamenjajo za hudobijo, resnico za laž. Osvoboditev od neresničnih svobod in od sužnosti je Božji dar, ki zahteva tudi človeško prizadevanje. Ta konkretni pogled na sodelovanje Božjega in človeškega v zgodovini se razlikuje od različnih mitičnih razlag. Izhod iz Egipta je bil politično dejanje, toda v njem sta se jasno pokazali Božja roka in previdnost. Tudi mnoge druge osvoboditve so bile izmoljene in izbojevane, zmaga nad Otomani pri Lepantu in ne nazadnje padec komunizma ter slovenska osamosvojitev. Evropa in svet se pomikata k velikim spremembam, ki bodo povezane z Božjo previdnostjo in njegovim vodstvom zgodovine.
Zavest zvestobe Bogu zgodovine dela vero stvarno in polno uresničeno. Pomembno je, da postavlja za izhodišče izkušnjo, ki so jo doživeli ljudje v zgodovini. Sodobni farizeji niso navdušeni nad takšnim branjem dogodkov, ker želijo ostati pri suhih objektivnih dejstvih dogajanja, ki pa je bolj plastično kot omejena horizontalnost in predalčkanje. Tako ne bi bilo treba o tem več razmišljati in se odločati.
V zgodovini namreč ni nič zacementirano in enoznačno, dogodkov ni mogoče vkleniti. Izzivi se nadaljujejo. Iz največje teme in brezizhodnosti more zasvetiti rešitev in se odpreti pot za nov začetek. Razodetje in izkušnja vere pomagata gledati na zgodovinsko dogajanje z Božjega zornega kota in pričakovati rešitev. Pomembni sta odprtost in svežina odločanja v vsakdanjem življenju, da se vztrajno išče izpolnjenost v svobodi.
Sočutje in ne brezčutnost
Posebnost judovsko krščanske podobe Boga je izkušnja njegove zavzetosti za ljudi in njihovo življenje v zgodovini. Bog se je razodel Mojzesu kot tisti, ki je bivajoči, Bog spomina, ki se spominja obljub, obenem pa je blizu ljudstvu in njegovim težavam. (2 Mz 2,23-25) Tu je mogoče biti pozorni na angela, po katerem je Bog spregovoril Mojzesu. Beseda ‘malak’ pomeni poslan, biti v službi Boga. Buber je zapisal, da so angeli kot čutni poseg Boga v tem, kar se zgodi. Marsikdaj v zgodovini so se teologi bali, da bi bila misel o Bogu preveč zvezana z izkušnjo in počlovečena, zato so iskali bolj filozofsko opredelitev. Pri tem se je izoblikoval pojem ‘netrpljivosti’, apatheia, ki je bil že v antiki povezan z bogovi. Toda s tem so odrinili toliko pripovedi o Božjem razodevanju, ko je spremljal ljudi in ljudstva v njihovih življenjskih okoliščinah.
Bog ne more biti neobčutljiv za človeka, ne more biti nad sovraštvom in ljubeznijo, nad jezo in sočutjem, ker je najbolj oseben in globlji človeku, kot je on sam. Ker je stvarnik človeka, ga tudi spremlja v življenju, se zanj zanima, mu pomaga, ga opozarja, z njim trpi. Teorije o netrpečem in od človeške izkušnje oddaljenem Bogu zakrivajo njegovo resnično podobo, pa tudi dejavnost človeka, ki je ustvarjen po podobi Boga. Božanstva ne moremo predstavljati z zanikanjem človeškosti, to bi bil nič in ne božanstvo. Sveti Bernard je rekel, da je Bog netrpljiv, vendar ne nesočuten. Bog ni strasten, kot smo ljudje, je pa usmiljen, dober, občutljiv za človeška stanja. Resnični pathos Boga je njegovo sočutje. (Heschel) (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

31.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!