Preprostost in narava kot ključ do uspeha

Pogovor / Marko Pahor o pohodu Kohišče

Narava, čudoviti sprehodi, čudoviti ljudje, neštete zanimivosti in kulinarične dobrote … vse to je pohod Kohišče. Že deset let ta mednarodni enogastronomski, zgodovinski in didaktični pohod privablja več tisoč pohodnikov k odkrivanju našega čudovitega kraškega prostora. Glavni organizator dogodka je od vsega začetka Kmetija Kohišče, ki jo vodi družina Pahor iz Devina. O organizaciji te enkratne pobude, deseti obletnici pohoda ter še marsikateri zanimivosti in letošnji izvedbi smo se pogovorili s podjetnikom Markom Pahorjem.

Marko, kaj je pravzaprav pohod Kohišče in kako poteka?

Torej pohod Kohišče je mednarodni enogastronomski, zgodovinski in didaktični pohod, ki želi ovrednotiti in povezati tržaški, goriški in čezmejni Kras. Kot običajno pohodniki startajo iz štirih različnih točk, in sicer iz Devina, Cerovelj, Medjevasi in Brestovice. Na poti, ki je dolga približno devet kilometrov in je primerna tako za najmlajše kot tudi starejše, so nameščene številne stojnice s kraškimi dobrotami domačih proizvajalcev. Pri vsaki startni točki čakajo pohodnike člani različnih soudeleženih društev, ki razdelijo vse, kar je potrebno za pohod. V Devinu imamo Fante izpod Grmade in člane Devinskega mladinskega krožka, v Cerovljah člane ŠKD Cerovlje-Mavhinje, v Medjevasi SŠKD Timava Medjavas-Štivan, v Brestovici pa člane Turističnega društva Brest. Pohod je razdeljen na dva dela. Prvi del predvideva pot od izbrane startne točke do t. i. ringa, ki je dolg 5 kilometrov (ring je del poti, po kateri gredo obvezno mimo vsi pohodniki in se ustavijo na vseh postojankah). Od startne točke pri Devinu do ringa sta 2 kilometra, od Cerovelj so 3 kilometri, od Medjevasi je 1,5 kilometra, od Brestovice pa 3,5 kilometra. Vsi pohodniki se na tak način ustavijo za prigrizek pri lokalnih proizvajalcih domačega sira, pršuta, salama, pancete in še marsikatere dobrote ter pijače. Pohod se zaključi na Kohišču, kjer je na voljo kosilo in seveda družabnost ter veliko glasbe.

Kako je nastala zamisel za pohod Kohišče?

Zamisel je nastala pred desetimi leti kot vedno iz potrebe po promociji našega prostora, našega dela Krasa ter hkrati želje povezati tržaški, goriški in slovenski Kras. Najprej smo se pogovorili z društvom SK Devin, takratni predsednik je bil Dario Štolfa. Predstavili smo jim idejo in bili so res navdušeni. Skupaj z njimi, ki torej prav tako veljajo za enega glavnih pobudnikov tega dogodka, smo predstavili idejo oz. organizirali sestanek z drugimi društvi, ki delujejo okoli Grmade. Sestali smo se na sedežu zborov v Devinu in vsem predstavili idejo, ki smo si jo najprej zamislili pri našem družinskem podjetju Kohišče, ki ga sestavljamo jaz, brat Fabio in sestra Ivanka. Želeli smo torej promovirati naš prostor, vse njegove karakteristike, zgodovino in druge zanimivosti ter seveda enogastronomske dobrote, ki jih naši kmetje okoli Grmade oz. na slovenskem, tržaškem in goriškem Krasu pridelujejo. Društva so takoj podprla pobudo in zatem je sledil sestanek s proizvajalci, ki jih je bilo več kot 30. Nekateri so sicer ponudbo odklonili, a to je povsem razumljivo, saj imajo svoje dejavnosti, ostali pa so pobudo sprejeli in se je udeležili. V teh desetih letih nam je večina proizvajalcev vedno stala ob strani, nekateri so pobudo opustili, pridružili pa so se novi. Vsako leto skušamo privabiti nove proizvajalce, tako da izkoristim priliko in poudarim, da so novi proizvajalci vedno dobrodošli.

(Med prijetnim pogovorom se nam pridruži še nekdanji predsednik SK Devin Dario Štolfa, ki nam zaupa tudi nekaj misli.)

Dario, kako je bilo pred desetimi leti?

Vse to je nastalo iz ideje, ki so jo imeli člani družine Pahor oz. Marko, Fabio in Ivanka. Želeli so organizirati pohod, da bi ovrednotili naš prostor. Nakar sva jaz in Marko, organizacijsko gledano, vse to izpeljala v enem mesecu in, logično, to ni bilo kar enostavno. Če pomislim na vso organizacijo, pogovore z društvi, proizvajalci, vse papirje, vse birokratske zadeve … bilo je bolj kot zahtevno. Vsak dan smo imeli sestanek z drugimi ljudmi. Na koncu se je vse dobro izpeljalo, približno. Dan pred pohodom smo vse pripravljali v dežju. Naslednji dan pa je posijalo sonce in je bilo čudovito.

Marko, vrnimo se k tebi. Katere druge dejavnosti oz. zanimivosti spadajo k pohodu?

Po poti pohodnik najde tudi nekatere zgodovinske postojanke, pri katerih ga čakajo zgodovinski izvedenci, ki povejo številne zanimivosti o vojaških jarkih in postojankah iz prve svetovne vojne. Prisotni so tudi vodiči, ki pohodnikom razlagajo o bogati flori in favni našega prostora. Pohodnik lahko obišče nekatere doline ter dve jami, Karl in Zita, ki sta ob tej priložnosti odprti in lepo razsvetljeni. Pri tem z nami sodelujeta jamarski odsek AŠD Grmada in Gruppo Speleologico Flondar.

Letos je na vrsti 10. obletnica. Kaj se je spremenilo v teh letih?

Kar se tiče praktičnih reči pohoda, bolj malo. Treba pa je povedati, da se je v desetih letih turizem na našem prostoru zelo razvil. Zaradi tega je morda potrebno, da začnemo upoštevati drugačen tip turizma, nemasovni. Našega pohoda se udeleži res veliko ljudi, od tisoč do tisoč petsto. Morda bomo morali pomisliti na malo drugačno izvedbo pohoda, to se pravi ga izvesti v dveh dneh, na primer na soboto in nedeljo, to bo seveda lažje tudi za vse proizvajalce, ki sodelujejo. Kar se tiče pohoda, vsako leto izdamo od 10 do 15 tisoč izvodov našega kataloga, ki predstavlja novo izvedbo pohoda, imamo res veliko povpraševanja. V teh desetih letih smo ponatisnili in razdelili več kot 100.000 katalogov s predstavitvijo vseh prisotnih proizvajalcev. Katalog smo predstavili tudi na sejmih na Dunaju, v Münchnu, Zürichu, Milanu in Ljubljani. Na zadnjem od teh dogodkov, na Dunaju, smo svojo stojnico spremenili v tipično domačo osmico. Našega pohoda se na tak način udeležijo ljudje iz bližnje Slovenije, Avstrije, Nemčije, pa tudi iz Piemonta in Toskane. Zahvaliti se moram vsem, ki se na pohod vračajo vsako leto in nam vsakič pripeljejo še nove pohodnike.

Kakšna organizacija stoji za tako pobudo?

Logistično gledano je izpeljati pohod Kohišče zahtevna zadeva. Po končanem poletju, nekje septembra, začnemo že organizirati novo izvedbo. Najprej seveda pripravimo katalog, ker je naš cilj imeti pripravljen katalog že za Barkovljanko, da ga tam predstavimo. Z ožjim organizacijskim delom, mislim materialnim in fizičnim, pa začnemo mesec pred pohodom. Treba je očistiti poti, postaviti vse potrebno, kot so gazebi za kuhinjo, klopi, hladilniki, do Kohišča peljati motogenerator, postaviti oder in še marsikaj. Ob pripravah nam priskočijo na pomoč vsa soudeležena društva, ki pripravijo traso ter vse potem tudi pospravijo. Res moram poudariti, da brez društev, ki sodelujejo, vsega tega ne bi mogli sploh izpeljati. Je veliko dela, treba je očistiti 10 kilometrov kraških poti, nositi hrano in pijačo in vedno biti na tekočem. Veliko dela in organizacije je tudi s pripravljanjem kosila, ker pohodnike ob koncu pohoda čaka še obilno kosilo. Vsi, ki na vrhu pripravljajo jedi, morajo vedeti, koliko ljudi prihaja, da vedo, koliko testenin pripraviti. Treba pa je tudi vedno upoštevati grdo vreme, ki lahko zelo zakomplicira stvari.

Seveda so med pohodom vedno prisotni tudi civilna zaščita in reševalci, ki nam stojijo ob strani v primeru kake težave. Rad bi se zahvalil vsem društvom in organizacijam, ki nam pomagajo in sodelujejo, ker brez njih gotovo vse to ne bi bilo mogoče. Zahvalil bi se tudi vsem prijateljem, ki hote ali nehote promovirajo naš pohod, tudi občinski upravi, ki nam je vedno ob strani, ter deželi in deželnemu svetniku Pisaniju. Nenazadnje pa še vsem medijem, ki nam dajejo pozornost.

Kako pa predvidevate število udeležencev?

Število predvidevamo na podlagi starih podatkov. Vsako leto udeležencem prejšnjega leta prištejemo 10 oz. 15 %. Letos pa, ker je na vrsti deseta obletnica našega pohoda, bomo šteli kar 20 % več. Prav tako je treba tudi letos upoštevati vreme. Nenazadnje ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da lahko pohodniki startajo od 8.30 do 10.30. To se pravi, da se lahko v dveh urah spremeni marsikaj.

Kaj nas čaka letos ob deseti obletnici?

Letos bodo kot običajno vsi pohodniki dobili tradicionalno majico, poleg tega pa še dodatno darilce, ki ga ne bom še razkril. Vsako leto dajemo izredno veliko pozornost naravi, ekologiji, trajnostnemu razvoju in ločenemu zbiranju odpadkov.

Koliko sta pomembna narava in trajnostni razvoj? 

Izredno veliko pozornost dajemo naravi in ekološki trajnosti. Skušamo se izogniti uporabi plastičnih pripomočkov, pri tem nam pomagajo tudi skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije. Na koncu pohoda, na Kohišču, imamo prostor, kjer so postavljeni smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, in tam skavti vsakemu pomagajo pri izbiri pravega smetnjaka. Poudariti moram, da so vsi pohodniki zelo pozorni na to dejstvo in ne puščajo smeti. Ob koncu pohoda organizatorji ponovno prehodimo vso pot, da poberemo vse, kar je treba, a ne najdemo večjih smeti, lahko samo robček, ki nehote zleti. Drugače so pohodniki res spoštljivi do narave in skrbijo za to, da je ne onesnažujejo in da ne puščajo smeti po poti.

Je res, da imate tudi živali na Kohišču?

Ja, tako je, imamo osličke. Ti se verjetno tudi najbolj veselijo pohoda, ker je pri pripravi hrane oz. narezkov potrebna velika količina kruha. Če je tega ob koncu dneva preveč, ga rade volje pojejo naši oslički. Med pohodom so na paši na enem delu trase in čakajo vse pohodnike, ki gredo mimo. Eno leto smo imeli tudi krave, odločili pa smo se, da jih premaknemo drugam, ker so malo nevarne, osli pa so res prijazne in ljubke živali.

Pobuda Kohišče je ena izmed tistih, če ne morda celo edina, ki na enkraten način vrednoti naš prostor. Marko, kaj je ključ do uspeha?

Mislim, da je bil uspešen že začetek naše pobude, ker smo praktično združili 12 društev in 18 kmetij, da skupaj sodelujejo, in to je za nas že velik uspeh. V bistvu so se vsa društva prej poznala med sabo, a niso sodelovala. Vse to delo je pripeljalo do enkratnega sodelovanja in vzajemne pomoči, ki nima primerjav. Zadovoljni smo tudi, da so zraven prav tako italijanska društva in vsi med sabo sodelujemo. Seveda, če pomislimo, je sprehod precej nezahteven, na varnem, označen, primeren za vse, tudi najmlajše, na poti vsak dobi prigrizek in pijačo, ob koncu pa še družba, glasba in zabava – morda je tudi to prava formula za uspeh. Ta dogodek je v principu preprost, tako da se ga ljudje ne naveličajo in se ga rade volje ponovno udeležijo. Morda sta tudi preprostost in čudovita narava ključ do uspeha.

Več o letošnjem pohodu Kohišče boste lahko prebrali v naslednji številki našega tednika.