“Prepričan sem, da smo kot SSk še potrebni”

Piše: Matevž Čotar Fotografije: DD

Pogovor / David Grinovero, načelnik goriške sekcije SSk

Stranka Slovenska skupnost je pred pomembnimi izzivi, saj ima na vidiku tako pokrajinske kongrese kot deželnega. Kongres je tisti dogodek, na katerem stranka pregleda preteklo delovanje, ugotavlja, kaj je bilo v redu in kaj je treba spremeniti, ter si postavlja smernice za nadaljnje delo. Prav tako imamo kot slovenska narodna skupnost kopico perečih odprtih vprašanj tako na krajevni kot na deželni ravni. Na Goriškem se bliža težko pričakovana Evropska prestolnica kulture 2025, okoli katere se sicer pojavljajo tudi dvomi o njenem resničnem doprinosu za naše območje. O tem in še o marsičem smo se pogovarjali z novim načelnikom goriške sekcije SSk Davidom Grinoverom.

David, prevzel si krmilo goriške sekcije v posebno kočljivem času. Kakšni so tvoji občutki?

Ja, res, po večletnem vodenju goriške občinske sekcije se je koordinator Bernard Spazzapan tej vlogi odpovedal in skupščina je izbrala mene. Sicer prostovoljcev ni bilo veliko. Mislim, da so problematike goriške občine zelo pomembne za nas Slovence, saj tu živi glavnina našega pokrajinskega narodnega telesa. Nahajamo se v posebno kočljivem času, pravilno si povedal, in naša stranka je pred zahtevnimi izzivi, ki zadevajo sam obstoj SSk. Na prihajajočih kongresih se bomo morali temeljito pogovoriti in resno lotiti več vprašanj, brez tabujev. Vprašati se moramo, ali sta naša politika in oblika nastopanja še aktualni, kako bi ju morali izboljšati, prilagoditi in posodobiti, da smo lahko učinkovitejši in kos novim časom.

Katere so pereče točke na Goriškem?

Gorica ima več perečih strukturnih problemov. Prvi je ekonomski in se vleče vse od padca Jugoslavije in propada ekonomije, ki je živela od meje. V zadnjih treh desetletjih Gorica neizbežno upada, ekonomsko, demografsko in politično. V deželni stvarnosti je Pepelka z zelo nizko specifično težo. Upravitelji, ki so se zvrstili v tem obdobju tako imenovane druge republike, niso imeli nobene vizije prihodnosti razvoja mesta, bolj jih je skrbelo, da bi ohranili nek status quo. Zgodovinske miselne pregrade so jim onemogočale načrtovanje skupnega razvoja s sosednjo Novo Gorico, kar je edini možen in veljaven načrt za prihodnost obeh mest. 

Kako gledaš na EPK, je to priložnost tudi za “našo” Gorico? Glede tega moramo povedati, da se goriška občinska uprava ne trudi posebno …

EPK je gotovo velika priložnost, ne bo pa sama po sebi rešila vseh problemov, kot si mnogi mislijo. Če bomo znali usmeriti projekte, vezane na EPK, v nekaj trajnega, jih bomo lahko koristili tudi za prihodnji razvoj obeh mest in širšega teritorija, drugače bo to muha enodnevnica. Misliti moramo na EPK kot na odskočno desko za celotni goriški prostor. Privabiti je treba čim več obiskovalcev, to je prvotni cilj EPK-ja, za to pa je treba postati privlačni. Privlačen postaneš, če znaš promovirati svoje značilnosti, svoje zanimivosti, kulturne, umetniške, zgodovinske, enogastronomske itd. V tem smo bili do sedaj preveč šibki. Kroženje ljudi že samo po sebi predstavlja ekonomski doprinos, najprej za gostinske obrate, hotele, ampak tudi za druge sektorje ekonomije, trgovine in razne usluge. EPK bo velika izložba za Gorici, ki pa bosta morali znati to kapitalizirati in spremeniti v trajno turistično ponudbo.

Kaj lahko naredi politika na občinski ravni, da Gorica ponovno zaživi? Potencial namreč ima …

Politika mora začeti resno, brez fige v žepu, načrtovati skupen razvoj obeh Goric in teritorija, da spremeni dve obrobni mesti v skupno čezmejno področje v središču Evrope. Evropa nudi več instrumentov za razvoj in sodelovanje obmejnih območij, si jih je pa treba želeti in jih biti sposobni izkoristiti. Veliko je odvisno tudi od zasebne iniciative, javna uprava pa mora te pobude koordinirati, podpirati in usmerjati na pravilne tirnice, da bo naša ponudba čim bolj uspešna in smiselna.

Kakšno vlogo lahko odigra slovenska narodna skupnost v tem scenariju?

Slovenska narodna skupnost ima potrebno odprtost in širino, poznavanje jezika in kulture soseda, ima ljudi, ki so vajeni mednarodnih stikov in izmenjav, torej je lahko v veliko oporo javnim upravam, seveda če si to želijo.

Ljudje se od politike oddaljujejo, mladi pa sploh … politika pa (hočeš nočeš) določa smernice družbe … Kaj mora narediti, da se spet približa ljudstvu?

To je neizpodbitno dejstvo. Vidimo, da se ob vsaki volilni preizkušnji volilno telo krči. Delali smo si utvaro, da so Slovenci bolj zvesti volivci, iz zadnjih preizkušenj lahko razberemo, da ni tako in da se obnašajo tako kot večinski narod. To postaja tudi za našo stranko velik problem, zato mislim, da bo naša prva naloga prepričati ljudi, da gredo spet na volišča.

Prepričam sem, da smo kot SSk še potrebni, da naša skupnost še vedno potrebuje politično predstavništvo, ki brani slovenske pravice, ki opozarja in skuša reševati, po svojih močeh, vsakodnevne probleme naših ljudi in ostalih občanov ter podpira našo organizirano in razvejano društveno delovanje.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme