“Prepričan sem, da bomo iz tega prišli močnejši, a vendarle z veliko večjo ponižnostjo”

Piše: Iva Koršič

Uroš Zorn je agronom, ki si je svoje šolske izkušnje najprej pridobil v francoskem Montreuilu, pariški predmestni občini, in je nato po osamosvojitvi Slovenije, ko se je njegova družina iz Pariza preselila v Ljubljano, nadaljeval šolanje na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, zatem pa diplomiral na Biotehniški fakulteti na Oddelku za agronomijo v Ljubljani ter nadaljeval študij MBA in wine business v Trstu. Po nekajletni delovni dobi v zadružni kleti Goriška Brda na Dobrovem in pri vinarju Primožiču na Oslavju ter na visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici je pristal v podjetju Škrlj d. o. o. Tudi tu se ukvarja predvsem z vinarstvom in pivovarstvom, s prodajo vsega, kar potrebujejo vinarji in pivovarji ne samo v Sloveniji, ampak večinoma po svetu. Letos je postal vodja prodaje za celotno podjetje. Kot lahko beremo na spletni strani, je podjetje Škrlj “zraslo na trdnih temeljih bogate družinske tradicije in je danes prepoznavno evropsko podjetje z uveljavljenimi mednarodnimi trgi”. Podjetje deluje od l. 1967, njegovo poslanstvo je razvijati in proizvajati vrhunsko procesno opremo za prehrambeno in farmacevtsko industrijo. Pri svojem delu, ki poteka ob dolgoletnih izkušnjah, uporabljajo moderno tehnologijo in seveda neobhodno potrebno znanje za najboljšo obdelavo nerjavnega jekla. Prav zaradi tega svojega pikolovskega dela imajo veliko naročnikov po vsem svetu.
V letu 2019 se je podjetje SK Škrlj prijavilo na javni razpis Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvojnovnih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vključevanje verige vrednosti. Njegov cilj je dvig mednarodne konkurenčnosti in izvozne intenzivnosti malih in srednje velikih podjetij skozi trajnostno poslovno strateško transformacijo poslovanja.
Uroš Zorn se ukvarja s prodajo in z marketingom, zato ga službena pot večkrat vodi zelo daleč od doma.
Zdaj pa, ob širjenju tega strašljivega koronavirusa, ki streže po našem zdravju in hromi gospodarstvo, je tudi sam prisiljen poslovati od doma. Prav zato smo mu postavili nekaj vprašanj.
Za iskrene odgovore in za čas, ki nam ga je namenil, se mu prisrčno zahvaljujem.
Kako je ta virus spremenil tvoj vsakdan?
Kje si namestil svojo pisarno in kako poteka zdaj tvoj delovni dan?
Moram priznati, da, preden se je širjenje tako razplamtelo, smo bili še precej optimistični, češ saj mogoče Evrope se sploh ne bo dotaknilo. Ko se je virus silovito razširjal po Italiji, sem bil v začetku marca še v Franciji na službeni poti, kjer je seveda pogovor s strankami nanesel tudi na to temo. Vsi so bili takrat še zelo optimistični.
12. marca se je razširila novica, da v Sloveniji od ponedeljka, 16. marca, zapirajo vrtce in šole. Sledil je šok: zdaj gre zares. Prisiljeni smo bili se zelo hitro prilagoditi. V službi urediti potrebne povezave za delo od doma, varstvo vseh zaposlenih…
Virus je najprej spremenil moj vsakdan tako, da se mi ni treba več voziti 22 km do službe, ampak me zdaj loči od spalnice do pisarne le 12 stopnic. Pisarno sem si uredil na podstrešju, ki je bil tudi prvi urejeni prostor v novi hiši.
Največja sprememba je onemogočenost biti v tesnem stiku s sodelavci v podjetju. Marsikaj se lahko reši, če se samo sprehodiš do sosednje mize, trenutno pa to ni možno. Dobra stran tega pa je, da smo se navadili bolje komunicirati in bolje specificirati razne zahteve. Dnevno sem v kontaktu s tesnimi sodelavci s svojega oddelka ter s proizvodnjo in konstrukterji.
Moj delovni dan poteka več ali manj enako: zjutraj vstanemo, pozajtrkujemo, otrokom razdelimo domače naloge za tisti dan, jaz se potem odpravim na “kaščo” v pisarno. Urnik je bolj ali manj enak tistemu, ki ga imam, ko sem v podjetju. Še vedno komuniciramo s strankami, zato je red zelo pomemben.
So tudi drugi uslužbenci podjetja doma v “karanteni” ali se proizvodja vseeno nadaljuje?
Tisti, ki imajo možnost, lahko delajo od doma, če niso neposredno povezani s proizvodnjo, z odobritvijo nadrejenega. Spodbujamo vse tiste, ki lahko delajo od doma, naj to počnejo, saj s tem manjšamo možnosti okužbe.
Trenutno delo v proizvodnji poteka z minimalnimi negativnimi vplivi na naše proizvodne kapacitete. Žal obsega te epidemije in njenih posledic v prihodnjih tednih in mesecih ne moremo predvideti, zato bo lahko prišlo do zamud ali odpovedi dobav vhodnih surovin, zmanjšanja proizvodnih kapacitet in nezmožnosti transporta izdelkov.
Glede na zdajšnje razmere smo sprejeli zaščitne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti naših delavcev, in močno spodbujamo vse priporočene samozaščitne ukrepe. Vedno so na voljo dezinfekcijska sredstva za roke in površine ter druga zaščitna oprema. Nekatere naše ekipe so bile razdeljene v izmene (brez prekrivanja med sabo), s tem smo še bolj omejili možnost okužbe.
Za varnost naših zaposlenih v skladišču in na recepciji je bilo sprejetih nekaj dodatnih ukrepov. Dostop do sprejemnih in skladiščnih prostorov je zdaj omejen samo na zaposlene. Vse ostale (dostavne delavce, voznike tovornjakov itd.) prosimo, da počakajo zunaj, kjer smo pripravili začasen sprejemni prostor. Dostop smo še dodatno omejili z odpovedjo vseh poslovnih obiskov in potovanj ter nenujnih sestankov.
Kako se je vse skupaj spremenilo na prodajnem področju?
Na prodajnem področju je največja sprememba omejitev vseh potovanj do nadaljnjega. To se pozna. Sem več doma. Večina naših zastopnikov po svetu dela od doma ali z zelo okrnjeno ekipo. Zagotavljajo najnujnejše. Nekatere so celo dali na začasno čakanje, saj podjetja ne poslujejo oz. zelo malo: denarnega prometa ni, zato tudi za plače ni.
Do nadaljnjega ni več osebnih stikov, kar pa je v prodaji zelo pomemben faktor. Osebni stik največkrat pomeni več kot pa cenejši izdelek. Prepričan sem, da bomo iz tega prišli močnejši, a vendarle z veliko večjo ponižnostjo. Nič ne bo samoumevno ali gotovo.
Podjetje je že občutilo negativne posledice tega izrednega stanja?
Podjetje za zdaj ne čuti še nobene negativne posledice, saj gospodarstvo komaj počasi ugaša oz. se počasneje vrti. Naše podjetje ima naročil za nekaj mesecev vnaprej, zato je v tem trenutku najbolj pomembna proizvodnja in zagotovitev dobavnih rokov. Za zdaj nismo prejeli nobenega storna naročila in upamo, da bo tudi tako ostalo.
Nekaj vprašanj je bilo glede zakasnitve dobave, vendar v večini primerov gre za zdaj za manjša naročila. Največji izziv bo zagotavljati vhodne surovine, da bo lahko proizvodnja potekala nemoteno.
Kakšne ukrepe so sprejeli lastniki podjetja, da bi zajezili morebitne izgube?
Za zdaj o tem še nismo razmišljali, saj se zdaj ukvarjamo s proizvodnjo in varstvom vseh zaposlenih, da ne bi kdo zbolel.
Kje se bodo poznale največje vrzeli?
Težko je napovedati, kje bodo največje vrzeli. Saj po tej krizi bo življenje šlo naprej. Če je npr. vinar šel v investicijo nove opreme kleti, mogoče pomeni, da v tem trenutku nima ničesar. Mošt bo pa septembra treba nekam spraviti. Narava se dosti ne ukvarja z virusom, mogoče se celo bolje odziva, saj se je v nekaterih predelih Evrope močno znižala onesnaženost (tako zatrjujejo viri).
Bo morda država priskočila podjetjem s finančno pomočjo?
Vlada je 28. marca sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 za državljane in gospodarstvo.
Glavni cilj tega predloga je omiliti posledice virusa z ukrepi na različnih področjih.
Za zdaj zakon govori tudi o finančni pomoči vsem, vendar prav točno nihče ne ve kdaj, kako, na kakšen način. Ta zakon stopi v veljavo konec tedna, vendar glede pomoči podjetja ne vedo, kako bodo lahko to obračunala. Ali bo to za marčevsko plačo, aprilsko… Dosti je še neznank.
Že razmišljate o tem, kako bo, ko se bo stanje umirilo in bo delo spet lahko steklo, sicer verjetno drugače kot doslej?
Za zdaj v ožji vodstveni skupini še nismo razmišljali, kako bo, ko se bo stanje umirilo.
Zagotovo se bodo pokazale pozitivne in negativne lastnosti dela od doma, načini komuniciranja (notranjega in zunanjega).
Za konec še pogled v družinsko življenje. Kako so tvoji trije otroci sprejeli dejstvo, da ne morejo več hoditi v šolo oz. vrtec in da morajo biti kar doma?
Prvi teden so bili precej zmedeni, spraševali so, zakaj je potrebno tako, ali so zdaj kar počitnice, mama in tata doma cele dneve …
Vendar so jih učitelji hitro prizemljili in že v nedeljo začeli pošiljati gradivo ter domače naloge. Maj (3 leta) je bil nad idejo, da ni vrtca, zelo vesel. Teden prej je bil doma, ker je zbolel, tako da je najbrž že pozabil, kako je hoditi v vrtec. Zdaj vsak dan sprašuje, ali gremo v službo, in mu odgovorimo, da ja. Ne vem, kako bo to sprejel, ko bo vsega konec in bo treba ponovno v vrtec.
Vid (13 let) in Jan (10 let) največkrat vprašujeta, kdaj bo tega konec in kdaj bosta lahko šla do sošolcev, prijateljev. Za zdaj se igrata pred hišo in pomagata pri vsakodnevnih hišnih opravilih.
Vsak večer tiskamo nove naloge in gradivo za naslednji dan, preverjamo, ali so vse naloge narejene, pošiljamo rezultate.
Moram reči, da brez moje žene bi bila ta naloga praktično nemogoča. Jaz moram biti zaradi narave dela dosegljiv po telefonu, spletu …
Kaj tudi njim nalaga učno osebje domače naloge po spletu, kot to delajo učitelji in profesorji v Italiji?
Učitelji in profesorji, kot rečeno, pripravljajo že od prvega dne gradivo in domače naloge, za kar jim gre velika pohvala.
Tudi glasbena šola je hitro poprijela moderne tehnike izvajanja pouka na daljavo. Tako da vse skupaj poteka preko Skypa brez nobenih težav.
Šola bo v naslednjih dneh celo začela preverjati znanje.
Kako pa jim je ob tem, da sta mama in tata vedno doma z njimi?
To je precej mučno bodisi zanje kot za nas. Z Lauro, poleg službe, morava paziti, da so vse naloge opravljene, med tem časom pa zamotiti Maja, da ne moti bratov in nas. Ni enostavno.
Dneva je zelo hitro konec. Komaj čakaš na vikend, ravno tako, kot če bi vse potekalo normalno.
Sreča je, da nam je vreme naklonjeno, da se lahko sprehodimo in uživamo v naravi, seveda s spoštovanjem vseh ukrepov, ki nam jih nalaga država.
Iva Koršič

Piše Iva Koršič / Uroš Zorn, agronom

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme