Premislek pod lipami

Na Srečanju pod lipami o podnebnih spremembah so nam povedali, kolikšen delež pri onesnaženju okolja ima sodobna živinoreja in koliko krivde si morajo pri tem prevzeti krave. To drži in s tem se moramo strinjati. Ker sem se službeno dolgo let ukvarjal z govedorejo in sirarstvom, bi vendar rad nekaj zapisal v njihovo obrambo. Med drugim sem bil vedno vnet mesojed in kot izvedenec v komisijah za preverjanje kakovosti zaščitenih sirov ter pokuševalec na sirarskih razstavah sem v življenju pojedel toliko sira kot malokdo. 

Krave, koze in ovce so prežvekovalci, to so čudovite živali, ki zmorejo skromno hrano presnavljati v pridelke visoke kakovosti. V prežvekovalniku (vampu) lahko suho travo, listje, lubje, celo papir in cunje prebavijo s pomočjo drobnoživk, s katerimi sodelujejo v simbiozi. Te skromne hrane, ki vsebuje veliko neprebavljive celuloze, mi ne moremo neposredno jesti, zato prežvekovalec ni naš tekmec. V njegovem vampu pa se ta groba hrana spremeni v beljakovine z visoko biološko vrednostjo.

Kaj je torej narobe? Človek je iz pohlepa po višjem pridelku in dobičku odbiral stare pasme goveda tako, da je dobil živali, ki so bile zmožne dati vedno več mleka in mesa, ob tem pa so morale dobiti tudi boljšo hrano. Jasno je, da si stare krave tega početja sploh niso želele. In zdaj je nastal preobrat. Krava, ki da čez 50 litrov mleka na dan, namesto 5 do 10 litrov kot stare pasme, ne more jesti le suhe trave in slame. Dati ji morajo koruzo, ječmen, sojo itn., to dragoceno zrnje pa lahko jemo tudi mi in je nesmiselno, da ga ponujamo živali, ki ga presnavlja z ogromnimi izgubami. S skrajno intenzivno živinorejo smo vse skupaj zavozili v napačno smer in onesnaženje okolja je le nujna posledica.

Za primerjavo povem, kako je bilo, ko sem bil v otroških letih za kravjega pastirčka na Krasu. Od maja do oktobra smo gnali živino na pašo zjutraj in popoldne. Krave niso dobile v štali nobenega priboljška. Pozimi je bilo na razpolago revno seno ter malo rezanice, to je lucerne (po primorsko detelja) pomešane s slamo. Gnoj, ki se je nabiral na gnojniku, je bil odlično gnojilo. Živinoreja ni nič onesnaževala, celo pripomogla je, da so se obdržali travniki, pašniki in gozd v ravnotežju. Zdaj se gmajna zarašča in na njej gospodarijo divje svinje in šakali.

Sodobna živinoreja se seveda ne bo vrnila na stare položaje, morali jo bodo pač omejiti. Povedali so nam, da bodo v prihodnje izdelovali meso iz rastlinskih snovi. Kot ljubitelj mesa si ne veliko obetam. O mleku ni bilo govora, vemo pa, da danes mnogi zdravniki odsvetujejo mleko in vse mlečne izdelke. Za človeka, ki spada med sesalce, se zdi nesmiselno in upam le, da ga bodo pustili vsaj otrokom. Ko ne bo več krav, bodo tudi mleko izdelovali v laboratorijih. Tisti, ki usmerjajo gospodarstvo za prihodnje čase, že vedo, da se človek navadi vsega, saj je najbolj prilagodljivo bitje. Vendar si štejem v srečo, da sem že star in da parmezana izdelanega iz takega mleka ne bom jedel.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme