Premiera dokumentarnega portreta o Milku Bambiču
Milko Bambič: In Statu Nascendi
8. februar ob 20.00, Hiša filma, Gorica
9. februar ob 20.00, Gledališče Miela, Trst
Milko Bambič (1905-1991) je bil slikar, ilustrator, poliglot, polihistor, izumitelj, likovni kritik, pisatelj, pionir slovenskega stripa in karikature. Oblikovalec, ki je to bil, ko tega poklica še ni bilo. Med drugim je ustvaril likovno opremo za mineralno vodo Radenska iz leta 1931, z značilnim napisom, ki je v uporabi še danes, in z znanimi tremi rdečimi srci domoljubno nakazal takratno ›bratstvo SHS‹. Lahko bi rekli, da je s tem ustvaril tudi prvi emotikon, napovedal čas srčkanja na družbenih omrežjih.
Njegovo življenje in delo lahko sedaj odkrivamo tudi skozi novi film Radovana Čoka z naslovom Milko Bambič: In Statu Nascendi (izvirnik je v latinščini, prevod pa je: Milko Bambič: V stanju rojevanja). Film s prav posebnimi potegi rahlih črt razkriva življenje in delo igrive in neodvisne osebnosti kontroverznega ustvarjalca.
Film si bo prvič mogoče ogledati v sklopu Cikla slovenskega filma v Italiji, ki ga pripravlja Kinoatelje, tokrat v sodelovanju s produkcijsko hišo Solsticij. Dokumentarni portret o umetniku, ki je do danes ostal na obrobju – razmeroma neznan v osrednjeslovenski umetniški sceni, na Tržaškem pa njen vidni protagonist, bo slovenski kulturni praznik popeljal tudi v zamejstvo. Dvodnevni goriško-tržaški filmski dogodek bo zaživel 8. februarja ob 20. uri, ko bo Hiša filma v Gorici gostila predpremiero filma, medtem ko bo premiera potekala 9. februarja ob 20. uri v Gledališču Miela v Trstu, v sodelovanju s Slovenskim klubom. Po obeh projekcijah se bo občinstvo lahko srečalo z ustvarjalci filma, saj bodo prisotni režiser Radovan Čok, direktor fotografije Predrag Bambić in producentka ter soscenaristka Slađana Vide iz produkcijske hiše Solsticij, ki je film produciral skupaj s koproducentoma Kinoateljejem in srbsko produkcijsko hišo Montage.
Svoje ustvarjanje je Bambič začel v času vzpona nacionalizma in fašizma, ni se mogel upreti političnemu aktivizmu. Leta 1927 je v mesečniku Naš glas objavil protifašistično satirično stripovsko slikanico Bu-ci-bu o malem, arogantnem in tiranskem kralju, prispodobi Benita Mussolinija: v tem delu, prvem slovenskem stripu, je napovedal njegov propad.
Postaje Bambičeva življenjepisnega kroga – Trst, Idrija, Trst, Ljubljana, Zagreb, Ljubljana, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Trst – film predstavlja skozi slikovni material, risbe, slike, arhivske posnetke, stripe, ki osvetljujejo vsestransko umetniško kariero, pomembno za kulturo Slovenije, tako v obdobju med vojnama kot tudi danes. Umetnika je bivanjsko zaznamovalo 20. stoletje na srednjeevropsko-balkanskih tleh z vsemi svojimi dramatičnimi premiki, od Avstro-Ogrske prek SHS, prve in druge Jugoslavije do predvečera osamosvojitve članic takratne federacije.
»Začenši s fauvizmom (iz francoske besede divji) preko futurizma in fašizma do drugih ‘izmov’, je 20. stoletje brutalen prostor, v katerem Milko Bambič ostaja izmuzljiv protagonist. Bambiča si z lahkoto predstavljam kot enega od likov Vladimirja Bartola. Sedeč na Al-Arafu, z eno nogo na eni strani in z drugo na drugi strani zidu spoznanja, igra na violino, medtem ko piha močan veter,« je pred premiero povedal režiser Radovan Čok.
Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Cikel bo svoj tretji odmev doživel 14. marca 2024 v družbi prejemnice nagrade Darko Bratina iz leta 2008, Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo, ki je nastajal kar dvajset let, je tudi letošnji dobitnik nagrade vesna za najboljši dokumentarni film. Vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu ženske, ki se neustrašno bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Dokumentaristka prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob. Dogodek v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan.
Snovanja cikla smo se v Kinoateljeju lotili v duhu prelomne retrospektive z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film, ko je bila leta 1981 v Gorici italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. Goriška retrospektiva je obsegala petnajst filmskih del, od Štigličevega Na svoji zemlji do Splava Meduze Karpa Godine. Predstavitev je nato potovala dalje, do Milana in Rima, obenem pa so v Gorici potekale redne in za Italijo predpremierne projekcije slovenskih filmov. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja.
