Prelomni časi

Pa vendar lahko mirno zapišemo, da smo s časnikom v prelomnih časih. To seveda ne velja samo za nas, ampak za vse tiskane medije, ki doživljamo današnje velikanske spremembe na lastni koži. Dovolj je, da greste v prodajalne časopisov, in sami opazite, kako prazne so, dovolj je, da pogledate okrog sebe, in boste sami opazili, kako težko je sploh srečati mladega in mlajšega človeka s časnikom pod pazduho. Doba interneta, ki tako spreminja našo družbo, kot je ni še nihče, je doba velike krize časopisov in vseh tiskanih medijev, tudi Novega glasa. Že res, da spreminja svetovni splet, internet torej, dobesedno vse, od trgovin, ki zapirajo vse po vrsti ali pa postajajo popolnoma drugačne od tistih, ki smo jih bili vajeni, pa vse do našega razmišljanja, še posebej razmišljanja in obnašanja mlajših, mladih. Če smo že zapisali, da na svetovnem spletu ni nič zastonj, pa čeprav se tako zdi, bomo to še enkrat ponovili danes. Varljivi občutek, da na svetovnem spletu dobiš vse informacije, nam narekuje, da povemo na glas še enkrat: na svetovnem spletu ni čisto nič zastonj, niti novice ne in ne vremenske napovedi, ne glasba in ne knjige, ne eseji in niti družbena omrežja, ki nas tako globoko spreminjajo, niso zastonj. Novico mora nekdo napisati, vremensko napoved sicer zvečine že pišejo roboti, kot tudi ekonomske napovedi, a za temi sodobnimi digitalnimi orodji stojijo lastniki. Niti enega časopisa še ni pri nas, ki bi lahko preživel samo od prodaje na svetovnem spletu, tudi od reklam na spletu se za zdaj še ne da živeti; razlogov je več, največji je ta, da ni še urejene zakonodaje, ki bi pravično in pravšnje obdavčila spletne velikane, kot so Google, Facebook, Amazon in drugi, ki žanjejo na spletu velikanske dobičke, ne da bi plačali pravične davke, avtorji zapisov, intervjujev, reportaž, novic, pa od preprodaje svojega dela ne dobijo ničesar, če pa že kaj dobijo, dobijo drobtinice.
V teh prelomnih časih smo časniki na velikanskem razpotju, po eni strani moramo biti ne svetovnem spletu prisotni, po drugi strani pa vztrajamo v tiskanih oblikah, saj ne moremo pustiti večine naročnikov spletu, ki ga večina od naših naročnikov ne uporablja.
Kako bo z udejanjanjem novega zakona za medije v Italiji, ki predvideva tako tiskano obliko kot spletno, še ne vemo, upamo lahko le, da bomo zmogli nagovarjati naše ljudi tudi v prihodnje. Povejmo še, da smo tedniki velike žrtve slabega delovanja italijanske pošte. Zato se tu opravičujemo vsem, ki zaradi slabega delovanja pošte prejemate naš časnik pozno, prosimo vas za potrpljenje, trudimo in prizadevamo si, da se zadeve uredijo.
Ko brez nepotrebnega sprenevedanja govorimo o tem, da se mladi ne naročajo več na časopise, pa istočasno povemo, da se zavedamo svojega poslanstva in se ga morajo zato tudi odgovorni. Brez slovenskega časopisja bi bila naša narodna skupnost v Italiji, ki jo ta digitalna revolucija skupaj z globalizacijo že postavlja pred velike dileme in rahlja do onemoglosti, še bolj prepuščena sama sebi, še bolj ranljiva in še bolj zrahljana, prepuščena sama sebi. Slovenski časniki v Italiji in med njimi tudi naš Novi glas opravljamo veliko delo, še vedno nagovarjamo, še vedno poročamo in še vedno tudi poglabljamo slovenski jezik, še vedno smo stebri naše narodne skupnosti.
Vsem zasmehovalcem našega dela in nejevernežem samo še jasen podatek, da narodne manjšine hitro izginejo v kotlu globalizacije, ko nimajo več svojih časopisov.
Prav zato vam kličemo: ostanite nam zvesti! Sami se namreč trudimo po najboljših močeh, da bi prebrodili to prelomno obdobje, bili tudi v prihodnje vaš in naš glas, predvsem pa nosilni steber demokracije, slovenstva in krščanstva v naši narodni skupnosti v Italiji in svetu.

Reči, da smo v kriznih časih, je najlažje, saj bo vsakdo povedal, da nikdar ni bilo lahko, ne v daljni in ne v bližnji preteklosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme