“Preko dnevniških zapiskov lik človeka bolj zaživi”

Piše: APE Fotografije: damj@n

Peterlinova dvorana / Nova publikacija o Virgilu Ščeku

Dne 29. aprila 2024 je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekalo zanimivo običajno ponedeljkovo srečanje, ki ga prireja Društvo slovenskih izobražencev. Večer je bil namreč posvečen razgovoru ob izidu knjige z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi 1909–1933, ki jo je ob svoji stoletnici izdala Goriška Mohorjeva družba skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo iz Ljubljane. O knjigi so na večeru spregovorili predsednik GMD msgr. Renato Podbersič, ki je bil med pobudniki izida, saj je zbral Ščekove dnevniške zapiske, ter urednika knjige, primorska zgodovinarja dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, ki sta pripravila kar 1220 opomb in spremna besedila.

“Pri knjigi gre za prvi del pomembnega zgodovinskega vira izpod peresa duhovnika, kulturnega in političnega delavca Virgila Ščeka (1889–1948), ki je bil eden najvidnejših predstavnikov narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev med obema vojnama. Rodil se je v Trstu, kjer je začel tudi študirati, dokler se ni družina preselila v Gorico. V duhovnika je bil posvečen pri Sv. Justu leta 1914 in do leta 1917 bil kaplan pri Sv. Ivanu,” je najprej povedal Ivo Jevnikar, ki je povezoval kulturni dogodek. V dnevniških zapisih najdemo na desetine strani zanimivih in dragocenih zapisov tudi o Trstu, takratnih ljudeh, duhovnikih, verskih, narodnih in političnih razmerah, je še dodal.

Msgr. Renato Podbersič je prisotne pozdravil v imenu Goriške Mohorjeve družbe in najprej povedal, kako je založba nastala ter kakšna je bila situacija v tistih časih. Med prvimi pobudniki Goriške Mohorjeve družbe je bil tudi Virgil Šček. “Motiv ustanovitve je bil ohranjati slovensko navzočnost na tem koščku zemlje in prav tako po svetu, kamor so se Slovenci izseljevali; ohranjati slovensko besedo ter širiti vrednote katoliške Cerkve.” Svoje misli je nato namenil Virgilu Ščeku, ki je sicer na Primorskem v sedanjem svetu neznana osebnost preprosto zaradi časovne razdalje, je dejal msgr. Renato Podbersič. “Vemo, da je velike ljudi treba na dolge roke odkrivati. Prepričan sem, da bo ta knjiga naredila velik premik.” Zapise Virgila Ščeka je najprej hranila njegova sestra Breda Šček, ko pa je msgr. Podbersič izvedel zanje, je njegovo zanimanje za Ščeka raslo in odločil se je, da bo zapise zbral. Tako se je rodila želja, da bi te zapiske ovrednotili in zbrali v dveh knjigah. “Preko dnevniških zapiskov postane lik človeka veliko bolj oseben in veliko bolj zaživi. Zelo sem vesel te prve knjige, ker s tem damo Virgilu Ščeku jasnejšo podobo v našem primorskem narodu,” je še poudaril. Dr. Renato Podbersič pa je najprej poudaril, da šele zdaj, ko knjigo predstavljamo, opazimo, kako je Virgil Šček malo poznan tudi v osrednji Sloveniji. “Njegovi dnevniški zapisi prinašajo podobo narodnjaka, ki je bil globoko vdan duhovnik materi Cerkvi. Vedel je, da bo za narod na Primorskem največ naredil kot duhovnik. To lahko opazimo pri verouku, oskrbi ljudi na domovih in še marsičem.” Če beremo Ščeka, lahko spoznamo tudi, kakšna je bila podoba slovenskega Trsta. Pisal je kot mlad intelektualec, ki je bil zelo idealistično slovensko usmerjen. “Nekdo, ki bere Ščeka, ne bo dobil lepe podobe o italijanskih sosedih. Po vojni je bil tudi poslanec v rimskem parlamentu.” Dnevniški zapisi Virgila Ščeka v mladih letih opisujejo kot odgovornega, izobraženega in požrtvovalnega narodnjaka in globoko predanega Cerkvi. V knjigi so vključene tudi številne opombe, da bralec skuša razumeti tedanji čas in da lažje razume osebnost Virgila Ščeka, je sklenil dr. Renato Podbersič. O opombah je na večeru spregovoril tudi dr. Matic Batič, ki je prav tako poudaril, da so namenjene temu, da bralcu, ki ni strokovnjak in ki se ne spozna na to zgodovinsko obdobje, omogočajo lažje branje in sprejemanje teksta. Nekatere opombe vsebujejo prevod teksta, ki je napisan v različnih jezikih, druge razlagajo nekatere manj znane osebnosti, tudi politične, tretje pa zadevajo narečne izraze in razne dogodke, ki bi bili drugače brez njih težko razumljivi, je sklenil dr. Matic Batič.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme