Prejemnika sta Božidar Premrl in Marija Makarovič

Štrekljeva nagrada za leti 2020 in 2021

V Štanjelu so 4. julija podelili Štrekljevi nagradi za leti 2020 in 2021. Nagradi sta dve, ker lani epidemiološke razmere organizatorjem niso omogočile izvedbe prireditve. Odbor za nagrado je za dobitnika za leto 2020 izbral prevajalca in raziskovalca kamnite dediščine Božidarja Premrla, za leto 2021 pa etnologinjo Marijo Makarovič.

Božidar Franc Premrl, rojen leta 1947, je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je vpisal še podiplomski študij etnologije – smer muzeologija in konservatorstvo. Magisterija sicer ni dokončal, se pa odtlej ves čas posveča raziskovanju tradicionalnega kamnarstva in kulture kamna.

Terenske in arhivske raziskave je opravil večji del na Primorskem, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah in italijanskem zamejstvu. Raziskoval je stavbno zgodovino številnih cerkva ter kamnitih znamenj, zlasti kamnitih križev na Primorskem, in pri tem odkril številna imena ustvarjalcev te doslej pretežno anonimne arhitekture.

Sistematično se je ukvarjal s popisovanjem kamnoseških znakov in pri tem ugotovil, da so se na Primorskem uporabljali še v 18. stoletju, in celo v drugi polovici 19. stoletja, ter z epigrafiko – popisovanjem in proučevanjem napisov v kamnu in na drugih trdih nosilcih, predvsem na zvonovih, piše v utemeljitvi. Rezultate svojih raziskav je objavljal v samostojnih knjigah in knjižicah, zbornikih, revijah in krajevnih glasilih.

Leta 2006 je pripravil obširen program konservatorsko-restavratorskih posegov z naslovom Kamnita znamenja (križi) na Pivki, pri katerem je tudi sodeloval. Med konservatorskimi deli pa utemeljitev omenja obsežna raziskovalna prispevka Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem in izvor gradiva zanjo, I. in II. del.

V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine je nekaj let vodil terenske raziskave gradiva za strešno kritino na Primorskem in s pridobljenimi strešnimi skrilami je bilo nato obnovljenih nekaj starih kamnitih streh na Krasu. Leta 2017 je prejel Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva.

Marija Makarovič, rojena leta 1930, je študirala etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1964 doktorirala z disertacijo Slovenska kmečka noša od srede 19. stoletja do danes. V svoji več kot 60-letni etnološki karieri je napisala vrsto različnih študij in publikacij, ki so bile največkrat osredotočene predvsem na kmečko in delavsko kulturno okolje. Pri tem ji stroka marsikje priznava pionirsko delo in uvajanje novih metodoloških pristopov.

V mnogih okoljih so njene raziskave edino dokumentirano pričevanje ljudi na Slovenskem s konca 19. in 20. stoletja. V tem času je izdala več kot 40 strokovnih in znanstvenih monografij, uredila več kot 30 zbirk in monografij ter napisala več kot 400 znanstvenih in strokovnih člankov, recenzij ter vodnikov po razstavah. S tem izjemnim opusom se Marija Makarovič uvršča v sam vrh najbolj plodovitih etnologov in etnologij na Slovenskem in širše.

Danes je najbolj znana zlasti po številnih študijah, namenjenih oblačilni kulturi na Slovenskem, ki jo je raziskovala po različnih delih slovenskega etničnega ozemlja. Poleg tega je ključno vplivala na razvoj dediščinsko-poustvarjalnih praks, saj je vrsto desetletij sodelovala s številnimi folklornimi skupinami na Slovenskem ter prenašala določena terenska in raziskovalna spoznanja v odrsko (po)ustvarjalno delo.

Štrekljevo nagrado, posvečeno slovenskemu jezikoslovcu, slavistu, publicistu, etnologu in zbiratelju ljudskega blaga Karlu Štreklju (1859-1912), odbor podeljuje posameznikom in skupinam za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. Nazadnje jo je prejela Rožana Koštial.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme