Predstavitev monumentalnega dela prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec

Piše: Dimitri Tabaj

Videokonferenca Odbora za zgodovino medicine in zdravstva severnega Jadrana

V ponedeljek, 14. marca 2022, je bilo v videokonferenčni “virtualni sobi” Odbora za zgodovino medicine in zdravstva severnega Jadrana (Conservatorio di Storia Medica e Sanitaria Alto Adriatica) strokovno srečanje na izredno visoki ravni. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavila svojo enciklopedijo v štirih knjigah z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Gre za monumentalno delo na tem področju, saj kot je napisal dr. Tomaž Štupnik, predstojnik Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, gre za knjigo “kot v naslednjih nekaj stoletij ne bo več nobene podobne”, medtem ko prof. dr. Tomaž Tomaževič, eden izmed prvih pionirjev zunajtelesne oploditve pri Slovencih, je poudaril, da je delo nastalo “z velikansko energijo, srčnostjo, širokim razgledom, upornostjo, vztrajnostjo in neverjetno sposobnostjo povezovanja” in da knjiga dokazuje slovensko samobitnost, zavzetost in sposobnost za prenos in razvoj novih znanj.

Odbor za zgodovino medicine in zdravstva severnega Jadrana s sedežem v Trstu je leta 2016 ustanovil 16 ustanovnih članov z namenom, da bi nadaljevali širjenje zgodovinsko-zdravniške kulture, dela, ki ga je prej opravljal Odbor za zgodovino medicine Julijske krajine. Eden od ciljev odbora je razširiti svoje delovanje na celotno območje severnega Jadrana in postati središče, preko katerega zbrati, tolmačiti in hraniti vsak vidik zgodovinskega razvoja medicine. V tem smislu namerava odbor vzpostaviti sodelovanje z znanstvenimi in univerzitetnimi inštituti, fundacijami in združenji, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in preučevanjem zgodovine medicine, bodisi v Italiji kot v tujini, predvsem v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji, tudi s stiki in kulturnimi izmenjavami, ki omogočajo gradnjo čvrste skupne znanstvene kulture, torej temeljnega orodja pri plodnem znanstvenem soočanju. Odbor namerava tudi redno prirejati odprte seminarje in kongrese za člane in za gojitelje stroke ter podpirati izdajo publikacij na zgodovinsko-zdravniške ter družbene teme v sklopu lastne založniške zbirke. Predsednik Odbora je prof. Mauro Melato, zdravnik, specialist patologije, klinične in laboratorijske hematologije, nekdanji redni profesor na tržaški univerzi; poučeval je več predmetov – od patologije do zdravniškega izrazoslovja in angleščine – in to tudi na drugih univerzah v Italiji in tujini. Je častni profesor Univerze v Punu (Peru). Bil je tudi predsednik tržaške zdravniške zbornice, direktor oddelka za patologijo in sodno medicino za tržaško in goriško območje in direktor pediatrične klinike Burlo Garofolo v Trstu. Je avtor velikega števila publikacij in znanstvenih člankov v strokovnih revijah (pri nekaterih je bil tudi odgovorni urednik). Fakulteta za matematiko, fiziko in naravoslovje Univerze v Trstu mu je podelila naslov gojitelja človeške paleontologije in paletnologije. Priorat znanstvenega društva Studio Firmano per la storia dell’Arte medica e della Scienza iz Ferma ga je imenoval za svojega rednega člana.

Profesorica Zvonka Zupanič Slavec je leta 1984 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je magistrirala in doktorirala s področij socialne medicine in zgodovine medicine. Izpopolnjevala se je na Dunaju, v Londonu, Pragi, Padovi, na Univerzi Washington v Seattlu in drugod. Od leta 1992 vodi Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, od leta 1993 pa predava zgodovino medicine in dentalne medicine. Največ se ukvarja z zgodovino slovenske medicine med 19. in 20. stoletjem, njeno delo pa sega na različna področja. Prireja znanstvena in strokovna srečanja, svojo stroko pa popularizira preko poljudnih, strokovnih in znanstvenih knjižnih objav, radijskih in televizijskih oddaj, časopisja in javnih nastopov. Od 1993 do 2017 je vodila Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. Organizira in vodi veliko prireditev, predvsem za bolnike v ljubljanskem kliničnem centru. Od leta 1991 je podpredsednica Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in od leta 1990 je članica mednarodnega združenja za zgodovino medicine International Society for History of Medicine. Je dobitnica Voglarjevega priznanja, srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti (2008), priznanja Prometej znanosti 2013 Slovenske znanstvene fundacije, Zlata dediščina Univerzitetnega kliničnega centra (2013), Velike plakete mestne občine Kranj (2011) in Dergančeve nagrade za publicistiko (2016). V letu 2018 je prejela priznanje Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva za glavno ambasadorko zgodovine medicine doma in po svetu ter priznanje Valentine Kobe. Prof. Zupanič Slavec je tudi književnica in glasbenica ter članica Slovenskega centra PEN. (vira: Enciklopedija Slovenije, Osebnosti – Veliki slovenski biografski leksikon). Profesorica Zvonka Zupanič Slavec je znana tudi po identifikaciji lobanj Celjskih grofov in kot avtorica monumentalnega dela v štirih knjigah z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Prva knjiga nosi podnaslov Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija in prikazuje razvoj medicine na Slovenskem od ljudske medicine, preko samostanske medicine in delovanja karitativnih ustanov do sodobne znanstvene medicine, v vseh vidikih njene pojavnosti, od vojne sanitete do farmacevtske industrije. Druga knjiga nosi podnaslov Kirurške stroke, ginekologija in porodništvo, tretja, ki je še v tisku, pa obravnava razvoj infektologije, nevrologije, onkologije, dermatovenerologije, strokovno zdravstvenih dejavnosti, predkliničnih strok in zdravstvenega šolstva. Podnaslov četrte knjige bo Internistične stroke, pediatrija, urgentna medicina, paliativna medicina, zdraviliška medicina, duhovna oskrba bolnikov. Ta enciklopedični prikaz v skupnem obsegu okoli 2500 strani je opremljen z okoli šest tisoč fotografijami, s tretjo knjigo bo objavljenih še 1700 strani.

O samem srečanju je prof. Zupanič Slavec povedala: “Veže nas skupna želja, da profesionalno in z osebnim prizadevanjem ohranjamo tradicijo razvoja medicine, njenih protagonistov in velikih dosežkov, ki skozi čas prinašajo izjemno dobrobit bolnikom, zboljšujejo njihovo kakovost življenja in ga tudi podaljšujejo. Vsak narod ima pri tem tudi svojo specifiko in svoje osebnosti, posebne ustanove in druge zanimivosti, ki tlakujejo trdno pot razvoja in se s tem tudi integrirajo tako v stanovski kot tudi v narodov spomin. Ohranjati vse to je poslanstvo medicinsko humanistične stroke zgodovina medicine. Na tem mestu smo soustvarjalci in somišljeniki, vsak v svojem okolju ohranjamo svoje korenine in jih prenašamo sedanjim in prihodnjim rodovom. Kot naroda, ki živita v sosedstvu, imamo tudi precej prepleteno zgodovino medicine in se obojestransko bogatimo. Zato je tudi pomembno, da se tako srečujemo. Kot profesionalna zgodovinarka medicine sem se odločila, da svoje vseživljenjsko spremljanje te stroke ohranim zanamcem, in pripravila sem enciklopedični prikaz v štirih knjigah Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, ki ga bom danes tukaj predstavila. Hvaležna sem vsem, ki ste pri tem kakorkoli pomagali, da danes predstavim to svoje delo. Najlepša hvala kolegu Dimitriju Tabaju za dragoceno podporo in prevajanje /…/ Bilo mi je v čast in veliko zadovoljstvo, da sem smela predstaviti svoje dolgoletno delo, ki pa še ni čisto končano, saj še ni vse natisnjeno, bo pa kmalu. Velike stvari pač nastajajo na dolgi rok in zelo premišljeno. Med zapisanim so tudi veliki dosežki in dela naših rojakov na Tržaškem, še posebej pa bodo izpostavljeni pri predstavitvi delovanja Slovenskega zdravniškega društva s podružnico v Trstu v naslednji knjigi”.

Dobro obiskano srečanje, ki je potekalo v treh jezikih – slovenščini, italijanščini in angleščini – in na katerem so bili zdravniki-kolegi, se je končalo z bogato in dolgo debato tudi o zelo aktualnih temah, v kateri sta prof. Zupanič Slavec in prof. Melato večkrat poudarila pomen humanizma v medicini ter profesionalnega prenosa tega humanizma na mlajše kolege v okviru pouka zgodovine medicine, saj medicina ne sme biti omejena na golo tehnično izvedbo posegov, temveč mora upoštevati človeško bitje v vsej svoji kompleksnosti, s humanim in empatičnim pristopom, pri vsem tem so pa seveda pomembne predvsem korenine, ki omogočajo, da hrast našega znanja razvije široko in bogato krošnjo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme