Predstavitev letnega poročila o grabežu zemlje v svetu

Piše: Mch

Srečanje v kavarni S. Marco

Gospodarji zemlje je naslov letnega poročila o grabežu zemlje v svetu. Publikacijo so na pobudo združenja za krščansko mednarodno kooperacijo Accri v sredo, 27. oktobra 2021, predstavili v tržaški kavarni S. Marco. Srečanja, na katerem je o prisvajanju zemlje izčrpno in temeljito spregovoril ekonomist Andrea Stocchiero, se je udeležilo lepo število poslušalcev.

Grabež zemlje predstavlja v svetu razširjeno prakso. Multinacionalke, velike kmetijske korporacije, finančne družbe, mednarodni skladi in tudi države, redno, na zakonit ali pollegalen način, odvzemajo zemljo raznim staroselskim skupnostim. Prisvajanje zemlje je tesno povezano z odpiranjem in širitvijo rudnikov, izkoriščanjem gozdov, urejanjem plantaž, proizvajanjem biogoriv in razvojem turizma.

Razsežnost grabeža je velika: v lanskem letu, denimo, je bilo raznim avtohtonim skupnostim v svetu odvzeto ozemlje, ki je po velikosti primerljivo skupni površini Francije in Nemčije. Do grabeža zemlje v največji meri prihaja v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, zadnja leta tudi v Vzhodni Evropi. Med državami, ki si prisvajajo zemljo doma in na tujem, zaseda prvo mesto Kitajska. Sledijo ji Kanada, ZDA, Velika Britanija, Švica, Singapur, Španija in Belgija. Do grabeža največjih površin zemlje prihaja v Peruju, Ruski federaciji, Kongu, Braziliji, Indoneziji in Ukrajini.

Kako prihaja do grabeža zemlje? V glavnem oblast države gostiteljice podeljuje koncesije. Staroselci, ki na določenem ozemlju živijo že stoletja, navadno nimajo tam lastninske pravice. Primorani so v izselitev v revne periferije milijonskih mest. Predavatelj je poudaril, da so se avtohtone skupnosti, ki jim odvzemajo zemljo, organizirale. Gibanjem kmetov in civilni družbi je ob pomoči odvetnikov in mednarodnih sodelavcev uspelo zaustaviti marsikatero tovrstno prisvojitev.

Predstavljeno poročilo govori o povezavi med grabežem zemlje in podnebnimi spremembami, večanjem socialnih neenakosti, izseljevanjem, zmanjševanjem biotske raznovrstnosti in širjenjem zdravstvenih kriz. Gre tudi za vprašanje kratenja človekovih pravic (staroselcev), spoštovanje katerih izpostavlja mnogo mednarodnih listin. Predavatelj je spomnil, “da naša ekonomija določa proizvodnjo v Latinski Ameriki,” “ropanje” zemlje v svetu bi se verjetno zaustavilo s spremembo našega gospodarskega ustroja, ki je osnovan na nenehni potrošnji. Določene korake v smer iskanja glede tega vsaj delno pozitivnih rešitev napoveduje Bruselj. Evropska direktiva bo določala, da morajo podjetja pri svojem delu spoštovati človekove pravice.

Na srečanju je bil orisan tudi pomenljiv doprinos mladih, ki si s svojim angažiranjem v človekoljubnih mednarodnih organizacijah prizadevajo za izboljšanje življenjskih razmer staroselcev. Mreža aktivistov dosega rezultate v boju zoper velike koncerne, ki si prisvajajo ozemlja. Ker so pri tem v igri ogromni interesi, je tudi zatrtje tistih, ki se mu postavijo po robu, neizprosno. V letu 2020 je bilo v svetu ubitih kar 331 branilcev človekovih pravic.

Predavatelj je tudi opozoril, da so sredstva, ki jih razvite države namenjajo nerazvitim za izboljšanje tamkajšnjih življenjskih razmer, vsekakor koristna. Žal pa Italija zmanjšuje svoj prispevek k razvoju mednarodnega sodelovanja.

Srečanje se je sklenilo z razpravo in kritičnimi pogledi na pospešeno digitalizacijo sodobne družbe. Ta bo povečala povpraševanje po redki zemlji in posledično tudi grabež zemlje v svetu. Predstavljeno poročilo je interesentom na voljo na spletnem portalu www.focsiv.it

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme