Predstavitev knjižne zbirke GMD: “Knjiga je protistrup, sredstvo proti propadanju družbe”
“Sicer pravimo, da vsaka primerjava šepa, vendar primerjave uporabljamo,” je dejal predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič, ki je 100-letnico založbe primerjal s sadežem jeseni, s kakijem, “hrano bogov”. “GMD in njene knjižne zbirke so taka vitaminska bomba. Knjiga je protistrup, sredstvo proti propadanju človeške družbe,” je še poudaril v svojem nagovoru ob predstavitvi knjižne zbirke za leto 2025. Predstavitev je potekala v ponedeljek, 25. novembra, v galeriji Ars na Travniku. Bogato knjižno bero goriške založbe, ki obsega Koledar 2025, stenski koledar in tri publikacije, je predstavil Marko Tavčar.
Na srečanju so spregovorili tudi Majda Cibic, urednica zbirke pesmi Lada Piščanca z naslovom V soncu tvojem ves težak medlim … , Marina Silvestri, avtorica knjige Zeleni jantar, Ana Bregar Berglez, ki je pripravila knjižico za otroke Miška Piška, in ilustratorka Kristina Pahor.
Koledar je os, okrog katere se že sto let oblikuje knjižni dar GMD. Tudi letos so uredniki zbornika in stenskega koledarja želeli s fotografijami izpostaviti lepoto naših krajev. K sodelovanju so povabili mlada fotografa Štefana Čavdka in Jerneja Močnika, ki sta v objektiv ulovila kapelice, znamenja in svete simbole iz Goriške in Tržaške. Zbornik je razdeljen na sklope. Kot je povedal Marko Tavčar, so zapisi v prvem sklopu nabožne narave. Preberemo lahko npr. zapis celjskega škofa Maksimiljana Matjaža, poročili Matjaža Rustje o papeževem obisku v Trstu in Tomaža Simčiča o 50. Socialnem tednu, Giorgio Banchig pa predstavlja novega videmskega nadškofa msgr. Riccarda Lambo. V prvem sklopu sta tudi predstavitev četrtega slovenskega kardinala Vinka Bokaliča Igliča in zapis Primoža Krečiča o številnih pobudah, ki so jih izpeljali v Kopru ob 1500-letnici prihoda sv. Nazarija. Sledita še analiza Alenke Verša o stanju izobraževanja v slovenskih šolah v Italiji in zapis Matevža Čotarja o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025. Naslednji sklop je posvečen “izzivalnim tematikam”. Jadranka Cergol piše o etičnem vidiku umetne inteligence, Fulvia Premolin o političnem diskurzu okrog slovenske skupnosti, Dimitri Žbogar pa bralce vabi k razmišljanju o odnosu do zemlje. Sledijo sklopi, ki so posvečeni slovenskim pisateljem, zgodovinskim člankom, zapisom, ki obravnavajo lepote narave in opis delovanja naših ustanov. Predzadnji sklop se posveča v letu 2024 preminulim osebnostim, ki so oblikovale naš prostor, Koledar pa sklepa seznam izdanih slovenskih knjig – sklop z naslovom Slovenska bibliografija v Italiji, ki “v papirnati obliki potrjuje, da smo Slovenci v Italiji ustvarjalni na vseh področjih”.
Ana Bregar Berglez hrani v sebi številne spomine iz otroštva, ki so povezani s pravljicami, zgodbice pa si izmišljuje tudi danes, saj je mamica treh otrok. Na predstavitvi je avtorica pravljice Miška Piška povedala, da si je zgodbo zamislila med pospravljanjem dnevne sobe. Miška Piška je bila namreč lenobica, ni želela pospravljati ne pripravljati zaloge za zimo, zato se je kar skrila v medvedjo shrambo. “Medved se je odločil, da miške ne bo odgnal, pomagal ji je osebnostno zrasti in jo naučil skrbeti za svoj dom,” je razložila avtorica, ki je pri delu krasno sodelovala z ilustratorko Kristino Pahor, slednja pa je ilustracije ustvarila v akvarelu.
Na predstavitvi je spregovorila tudi novinarka Marina Silvestri, avtorica knjige Ambraverde, ki je pri GMD izšla v slovenskem prevodu Dane Čandek z naslovom Zeleni jantar. Gre za življenjsko zgodbo Elvire, dekleta, ki se je rodilo na Pristavi pod Kostanjevico. Elvira je bila izobražena, poznala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah, ki jim je sledila v Trst, Rim, Neapelj, nazadnje pa v Catanio, kjer pride v pripovedi do osrednjega razpleta. Mirjam Simčič v spremni besedi v knjigi piše, da “to delo ni le rekonstrukcija Elvirine življenjske poti (…), avtorica razstira pogled na zgodovinsko dogajanje, zlasti v drugi polovici 19. stoletja”. Marina Silvestri je pozdravila tudi v slovenskem jeziku: “Elvirina zgodba me je poiskala in v meni je zrasla želja, da jo ponovno sestavim, zato da bi razumela. Tudi samo sebe.”
V zbirko GMD spada tudi drobna, a dragocena knjižica, ki jo je uredila Majda Cibic. Gre za zbirko pesmi Lada Piščanca, duhovnika, žrtve revolucije na Slovenskem. Pesmi izhajajo iz korespondence, ki jo je duhovnik imel z Alojzom Kocjančičem. Glavnino bratovih pesmi je leta 1950 že izdala njegova sestra Zora Piščanc v zbirki Pesmi zelene pomladi, knjižica V soncu tvojem ves težak medlim … pa je izšla letos ob 80-letnici pesnikove smrti in 110-letnici rojstva. “Lado Piščanc spada med t. i. zamolčane pesnike, ki veliko let niso našli mesta v slovenski literaturi,” je dejala Majda Cibic, ki je razložila, da je pesmi objavila take, kot so bile zapisane v originalu. Gre za sklop neobjavljenih pesniških izpovedi izjemno čuteče pesniške osebnosti, ki jih je GMD posredoval Edi Race. Piščančeva zapuščina, dotrajani in orumeneli listi, pesmi, očarljivi utrinki iz narave, iz katerih “diha pesnikovo hrepenenje po dvigu v metafizični svet”, so sedaj iztrgani pozabi.
