Predstavitev izbora poezij in člankov Jožeta Markuže

Zgonik / Prva adventna sobotna praznična maša

Prva adventna sobota, 28. novembra 2020, je bila za župnijo sv. Mihaela nadangela v Zgoniku priložnost, da so se poklonili spominu dolgoletnega župnika Jožeta Markuže, ki je umrl lani na veliki četrtek v Gorici. Po njegovi smrti so v Zgoniku nedeljske in praznične maše na predvečer. Tako je bilo tudi v soboto pred prvo  adventno nedeljo. Praznično mašo ob začetku novega liturgičnega leta je daroval g. Mirko Butkovič, ki je nadomestil župnijskega upravitelja Karla Bolčino. Seveda je bilo bogoslužje uglašeno na pomen adventnega časa, ki naj bo čas priprave na božične praznike.

Po dogovoru z g. Bolčino so farani poskrbeli za organizacijo dveh dogodkov, ki sta obogatila večer. Ob spoštovanju  določil za zajezitev širjenja koronavirusa je bilo število prisotnih v cerkvi omejeno na predpisano število, medtem ko je na koru igrala in pela organistka Zulejka Devetak. Adventne pesmi in ustrezni mašni deli so lepo povzdignili obred, po mašni daritvi in sklepni pesmi Brede Šček, K nebu povzdignimo solzne oči, na besedilo Filipa Terčelja, je k ambonu pristopil Dimitrij Žbogar, ki se je v imenu pastoralnega sveta in faranov zahvalil GMD in urednikom, da so z zbornikom izbranih poezij in člankov njihovega dolgoletnega župnika, ustvarili trajen spomin na delo in zanimanja dr. Markuže. Obenem je še dodal, da je lanska izguba v duhovniških vrstah močno zaznamovala in zamajala pastoralno življenje v vaseh, ki spadajo pod zgoniški zvon.

O sami publikaciji Jože Markuža (1939 -2019) – Kraški dedič Slomškovega duha pa je spregovorila prof. Majda Cibic, ki je povedala, da so pri GMD sprva razmišljali, da bi knjigo izdali aprila, ob prvi obletnici smrti, v spomin in v poklon za dolgoletno delo pri GMD. Markuža je namreč pri Koledarju sodeloval vse od leta 1963 in ga nato urejal od leta 1977 do 2014, obenem je bil dolgoletni tajnik in nato podpredsednik Goriške Mohorjeve družbe. Spregovorila je tudi o Markuževi skrbi za razvoj mohorjanske ideje in za širjenje ekumenske misli zlasti s pobudami Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Izpostavila je, da je publikacija razdeljena na tri sklope. Prva dva sta tesno vezana na Koledar. V prvem sklopu z naslovom Prvine duha so objavljene poezije, ki jih je Markuža objavljal v Koledarju. Prof. Cibic je pri tem lepo opozorila, da gre za pesmi z bogato duhovno vsebino, ki pa so obenem pozorne na sporočilo stvarstva in človeka v njem. Drugi sklop, V duhu edinosti, pa povezuje vrsto člankov, ki jih je Markuža objavil v Koledarju GMD in ki izpričujejo njegova zanimanja za sveta brata Cirila in Metoda, za staroslovansko liturgijo in za utrjevanje ekumenske misli. V njem sta tudi opis slovenskega romanja v Rim ob koncu tržaške sinode in zapis o podatkih, ki jih je g. Markuža izluščil iz urbarja cerkvice sv. Jožefa v Sesljanu iz leta 1767. V tretjem delu z naslovom V trajen spomin pa so zbrali razne nagovore ob pogrebu in spominske članke, ki so v raznih časopisih izšli ob smrti, obenem pa tudi nekatere nagovore ob odprtem grobu in spomine, ki so jih na svojega župnika napisali župljani iz Mavhinj in Cerovelj, a tudi šempolajske fare, ki jo je Markuža upravljal do smrti. Prav na koncu zbornika je objavljen še seznam ostalih člankov, ki jih je objavil v koledarju GMD.

Zanimanje za knjigo je bilo kar veliko, na koncu pa so se vsi pomaknili pred cerkev, kjer je g. Butkovič poskrbel za blagoslov adventnih venčkov, ki so jih gospodinje prinesle k blagoslovu. Ob molitvi je g. Butkovič še izrazil željo, da bi se ljudje lahko čim bolje duhovno pripravili na Jezusov prihod.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme