Predstavili prevod biografije Borisa Pahorja
Ljubljana / Nikogaršnji sin
Pri Mladinski knjigi so predstavili prevod biografije Borisa Pahorja Nikogaršnji sin, ki jo je napisala italijanska pisateljica in novinarka Cristina Battocletti. Biografijo, ki je v italijanščini izšla leta 2012, sta prevedla pisateljev vnuk Tadej Pahor in Edvin Dervišević, spremno besedo pa je prispeval pisateljev sin Adrijan Pahor. Po prepričanju Cristine Battocletti bi bil Pahor zelo vesel prevoda, obenem pa je na ljubljanski predstavitvi dela opozorila tudi na pomen knjige v italijanskem prostoru. S Pahorjevo biografijo je po njenih besedah tudi italijansko bralstvo dobilo vpogled v Pahorjevo življenje in delo, obenem ga je spomnil tudi na fašizem in genocid nad Slovenci, na katerega je tudi sicer ves čas opozarjal.
Na vprašanje Neve Zajc, novinarke, Pahorjeve prijateljice in soustvarjalka dokumentarca BBC o pisatelju, ki je povezovala pogovor, kako to, da ji je Pahor, znan po svoji nezaupljivosti, zaupal pisanje biografske knjige, je odvrnila, da sta se ujela. Po ure in ure ji je več kot dve leti neutrudno pripovedoval svojo življenjsko zgodbo z veliko zastranitvami in večkrat je bila povsem utrujena, je priznala Cristine Battocletti, ki se je na srečanja k Pahorju vozila iz Milana.
Po izidu knjige sta ugotovila, da bi si želel Pahor še marsikaj povedati, zato sta sprva razmišljala o majhni knjižnici po vzoru dela Stephanea Hessla, pozneje pa sta se odločila, da bo najbolje, da kar razširita biografsko delo z nekaj dodatnimi poglavji. Dopolnjena izdaja je pri založbi Nave di Teseo izšla lani. Štiri dodatna poglavja uvajajo tudi slovenski prevod biografije. Prvo od teh je postavljeno v francosko mestece Lille, prvi kraj, ki ga je Pahor videl po pobegu iz koncentracijskega taborišča Bergen-Belsna, je pojasnila Neva Zajc. Spremno besedo je h knjigi napisal pisateljev sin Adrijan Pahor, ki je povedal, da je prevod slovenskim založnikom predlagal že leta 2016. Pri branju biografskega dela ga je presenetilo veliko stvari, in sicer tako na vsebinski, jezikovni kot zasebni oz. čustveni ravni.
