Predavanje in pokušnja za boljše poznavanje vin
PROSEK Zanimiva pobuda novega odbora
Na Proseku, v vasi, ki daje ime svetovno znanemu penečemu vinu, tega pa se letno proda okrog 630 milijonov buteljk, si prizadevajo za rast kulture poznavanja in pridelave vin. Pred dvema mesecema je skupina mlajših članov Društvene gostilne Prosek, ki jim je mar za vinogradniški, kmetijski in turistični razvoj tržaškega Krasa, prevzela vodstvo vaške gospodarske zadruge.
Novoizvoljeni odbor, ki mu predseduje Borut Sardoč, je začrtal smernice prihodnjega razvoja. Kot piše v statutu zadruge, so društveno gostilno na Proseku pred okrog 120 leti ustanovili z namenom promocije in razvoja krajevnih vinogradnikov. Ti so lokalu prodajali na terasastih vinogradih nad Tržaškim zalivom pridelano vino. Zaradi spremenjenih gospodarsko-družbeno-političnih okoliščin so domači pridelovalci po drugi svetovni vojni opustili obdelovanje “paštnov” nad morjem. S pridobivanjem pomena avtohtonih vinskih sort (prosekarja) si skupina mlajših vinogradnikov zadnja leta spet prizadeva za zagon primarnega sektorja.
Da bi izboljšali kakovost poznavanja in pridelovanja vin prek neposrednega sodelovanja članov, so na Proseku v sredo, 26. julija, priredili zanimiv in poučen večer z naslovom Spoznavanje vin in “slepa pokušnja”. Pobuda, ki se je je udeležilo okrog 25 pokuševalcev, je uspela. Uvodoma so obiskovalci prisluhnili predavanju vipavskega enologa in vinarja Marka Benčine. Ta je v svojem splošnem pregledu spomnil, da vsako leto v svetu prodajo okrog tristo milijonov hektolitrov vina. Kar polovico ga pridelajo v petih državah: v Franciji, Italiji, Španiji, Turčiji in na Kitajskem. Kot znano, so zibelka vina dežele okrog Kavkaza, kjer se ga prideluje že sedem tisoč let. Zanimivost predstavlja dejstvo, da so že stari Egipčani proizvajali vinu podobno pijačo.
Predavatelj se je dalj časa zaustavil pri podrobnem prikazu značilnosti vin. Kupci se ob nabavi vina obnašajo različno: eni se odločajo na osnovi njegovih senzoričnih značilnosti (vonj, aroma, okus, barva), drugi na podlagi pozitivnih predhodnih izkušenj, na tretje vplivajo nasveti znancev in okolice, četrti izbirajo vina na osnovi kombinacije s hrano, peti iz osebnega prepričanja (lokalna zavest, ekološka pridelava) itd.
Kot je obrazložil Benčina, vino razvrščamo na podlagi štirih parametrov: sorte, barve, letnika in porekla. Ob ceni, stopnji alkohola (“ki ne sme ,štrleti‘”) in sladkorju poreklo predstavlja najstarejše tržno sredstvo, ki odločilno vpliva na izbiro vina. Uporabljena tehnologija pri postopku pridelave najbolj definira lastnosti (stil) vina. Največ v svetu pridelanih vin je svežih in jih popijejo v tekočem letu.
Deset vzorcev vipavskih vin
Drugi del predavanja je obsegal pokušino desetih vzorcev na Vipavskem pridelanih vin: pinele, sauvignona, chardonnaya, vitovske, zelena, malvazije, rebule-laškega rizlinga, modrega pinota, caberneta sauvignona in merlota. Da bi etikete proizvajalcev nikakor ne vplivale na zaznave pokuševalcev, so organizatorji buteljke ovili v papir.
Organizatorji so pokuševalcem najprej ponudili pretežno nevtralna vina. Spoznavali so tako njihov okus, aromo in opazovali lesket, ki je tesno povezan s kislino. “Sveža vina se ne puščajo v steklenici in se čim prej porabijo,” je opozoril predavatelj. Drugi sklop vzorcev je obravnaval zrela bela vina, ki so močnejša, bogatejša in tudi bolj viskozna. Pokuševalci so soglašali s predavateljem, ki jim je dejal, da močnejša vina segrejejo lica. Spoznavali so razlike med vini, ki jih hranijo v jeklenih posodah, in tistimi, ki zorijo v lesenih sodih.
Tretji sklop vzorcev je predvideval odkrivanje značilnosti dolgo maceriranih vin, ki so jantarne barve, vonjajo po medu in suhem sadju ter imajo zelo poudarjen okus. “To so vina za gastronomijo in njihova pridelava je zelo zahtevna,” je objasnil predavatelj. Srečanje se je sklenilo s pokušino mladih in zrelih rdečih vin, ki zahtevajo dolgotrajno zorenje.
V zaključni razpravi so prišli na dan dvomi in radovednost pokuševalcev. Kakšno temperaturo mora imeti vino, ko ga srebamo? “Je zelo subjektivno,” je odgovoril Benčina in hkrati opozoril, da je primerno, če bela vina ne presegajo 10 °C in rdeča 16 °C. Pokuševalci, ki so jim organizatorji ob koncu ponudili okusen prigrizek, so se razšli v potrjenem prepričanju, da je svet vina zelo kompleksen, a nadvse zanimiv.
Na Proseku in Krasu vlada ta čas veliko zanimanje za prihodnjo pokušino, ki bo v Domu prosekarja potekala v sredo, 16. avgusta. Na srečanju z naslovom Kako pokušamo vino, bodo tokrat prišla na vrsto krajevna vina in nova priložnost ocenjevanja kakovostne ravni na tem območju pridelanih vin.
