Pred poslansko komisijo za zagotovitev zastopstva

Vroče poletje za slovensko narodno skupnost v Italiji se na politični ravni ne vrti samo okoli vprašanja vrnitve Narodnega doma in slovesnosti, ki so predvidene 13. julija. Z avdicijo manjšinskega zastopništva v pristojni poslanski komisiji je v ospredje ponovno stopilo tudi vprašanje zastopstva.
Izhodiščno besedilo novega volilnega zakona, ki ga je sestavil poslanec Gibanja 5 zvezd Giuseppe Brescia, naši narodni skupnosti sicer ne pušča ravno veliko manevrskega prostora. Za izvolitev svojega predstavnika bi morala manjšinska lista prejeti na deželni ravni vsaj 15 odstotkov. To je za našo narodno skupnost nedosegljiv prag. V besedilo bi bilo treba vnesti popravek, a brez prave podpore v Rimu bo zelo težavno.
Avdicija pred poslansko komisijo za ustavna vprašanja je bila vsekakor prvi pomemben korak na poti dialoga z institucijami. Dobrilova, Bandelj in Močnik so najprej prikazali zgodovinski razvoj zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji in zakonski okvir zaščitnih norm vse od mednarodnih sporazumov (Londonski memorandum in Osimski sporazumi) do posamičnih zakonov (v prvi vrsti zaščitni zakon 38/01, pa tudi zakon 482/99) ter do razsodb ustavnega sodišča. Večkrat so izpostavili člen 26 v zaščitnem zakonu, ki opredeljuje olajšano zastopstvo. Hkrati pa so ob vsem tem ponudili tudi rešitve za ureditev zastopstva na normativni ravni. Odvetnik Močnik je spregovoril o zajamčenem zastopstvu kot v primeru italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.

Druga možnost bi bila po njegovem mnenju izvolitev z odpravo vstopnega praga oziroma z zelo nizkim vstopnim pragom, ki bi realno omogočal izvolitev manjšinskega zastopnika. V Rimu je slovensko zastopstvo v parlamentu tokrat zagovarjal tudi predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul. Dejal je, da je zagotovitev slovenske prisotnosti v Rimu kamenček v mozaiku dobrega sodelovanja ne samo med manjšinama, ampak tudi med obema državama. Ob tem je natančno predstavil sistem glasovanja za poslanca italijanske narodnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh primerih ima manjšina zagotovljeno mesto v parlamentu. Ljubljana daje Italijanom celo možnost dvojnega glasovanja, in sicer za predstavnika manjšine in politični glas za eno od vsedržavnih strank. Na Hrvaškem pa morajo pripadniki manjšine izbirati, ali bodo glasovali za svojega predstavnika ali za eno od strank.
Vprašanje slovenskega zastopstva se bo na institucionalni ravni še nadaljevalo. Po avdiciji v poslanski komisiji za ustavna vprašanja naj bi se zastopstvo slovenske narodne skupnosti (vključno s senatorko Tatjano Rojc) soočilo s parlamentarnimi skupinami vseh strank, ki sedijo v poslanski zbornici in senatu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme