Praznovanje sv. Ane

Piše: Majda Cibic

tržaškem predmestnem okraju Sv. Ane, nedaleč od mestnega pokopališča, na stari Istrski ulici, stoji majhna kapelica, posvečena sv. Ani. Postavili so jo že v začetku prejšnjega stoletja, a še danes je vedno lepo urejena, saj zanjo z veseljem skrbi gospa Mariza, ki z občutkom, kot sama pravi, nadaljuje delo svojih prednikov, saj ji je pri srcu notranja urejenost kapelice. V preteklosti je ta okraj slovel po pretežno slovenskem kmečko-vrtnarskem področju, a žal je sredi prejšnjega stoletja vanj začel polagoma vdirati proces betonizacije in z njim je okraj postal jedro italijansko govorečih prebivalcev. Tako so tudi slovenski običaji prešli v zaton, med temi tudi nekdanje praznovanje sv. Ane, ko so domači ljudje v tej mali kapelici z vsakoletno pobožnostjo 26. julija počastili sv. Ano z darovanjem sv. maše, namenjene ženam – porodnicam. Notranjost kapelice namreč res ni prostorna, zato je obredu lahko sledilo le malo vernikov, pač pa se je praznik nadaljeval na prostem, kjer so domačinke prodajale rože in sveče, na ploščadi pa je igrala domača godba iz Rovt in Kolonkovca. A žal, ti časi so že dolgo za nami, vendar se jih starejši domačini prav radi spominjajo. Čeprav sama živim v tem okraju že več desetletij, se osebno spomnim le tega, da smo sv. Ano počastili  v bližnji župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje s sv. mašo, ki jo je veliko let daroval g. Dušan Jakomin, za njim pa nekaj časa g. Zalar, nato pa so se domače žene zaustavile pri kapelici s krajšo molitvijo. V letošnjem letu pa, ko je nujno upoštevati zdravstvena pravila in smo ljudje socialno bolj oddaljeni, so starejši verniki začutili notranjo željo, da bi se sveti Ani posebej priporočili. Nekoč trdna slovenska verska skupnost, a danes žal maloštevilna, ki pa se redno srečuje pri nedeljski sv. maši, je to svojo željo izrazila župniku don Alessandru, ki se je z veseljem odzval in bil pripravljen, da se po nedeljski slovenski sv. maši v procesiji skupaj z verniki poda do kapelice in se tako vsaj deloma obudi nekdanji verski običaj. Krajši molitveni obred sta tako vodila župnik in kaplan, verniki pa so z molitvijo in petjem Marijinih pesmi počastili sv. Ano, nato so se vsi skupaj podali v župnišče ter v prijetnem razpoloženju obujali spomine iz nekdanjih dni. Naš neutrudni pevec Lojze je ob ogledovanju starih fotografij povedal še marsikaj zanimivega iz preteklosti okraja, saj se je življenje ljudi skozi leta povsem spremenilo, marsikateri verski običaji so se že izkoreninili in o njih je ostal le bled spomin. A kljub vsemu je naša verska skupnost z iskrenim srcem in hvaležnostjo obudila praznovanje sv. Ane in Bog ve, morda nas je k temu privabilo to “posebno obdobje”, ko v sebi čutimo željo, da se kljub svoji maloštevilnosti srečujemo ob takih praznikih, ki so bili nekoč povsem ukoreninjeni v zavesti domačih ljudi.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme