Praznik vrhunskega smučanja
62. Pokal Vitranc 2023
Še se niso polegle strasti oz. mešani občutki po odlično izpeljanem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici, ko je bila Zgornjesavska dolina ponovno v središču pozornosti svetovne smučarske javnosti. V soboto, 11. in v nedeljo, 12. t.m. je požrtvovalnim zgornjesavskim športnim delavcem, kljub skoraj pomladanskim vremenskim razmeram z visokimi temperaturami uspelo vrhunsko izpeljati tradicionalni Pokal Vitranc v moškem alpskem smučanju. Nanj smo bili sicer v starih časih vajeni ob drugačnem (decembrskem) terminu in obliki s sobotnim veleslalomom in nedeljskim slalomom, a je že leta ustaljena praksa, da je tekmovanje na voljo v tej varianti z veleslalomoma. Mednarodni smučarski zvezi FIS je namreč jasno, da so gorenjski organizatorji taki fenomeni, da tudi v še tako nemogočih pogojih ustvarijo vedno idealno pripravljeno progo, ki jo potem hvalijo vsi tekmovalci po vrsti.
Med najboljšimi je pravi Marsovec, to je mladi švicarski fenomen Marco Odermatt, ki je tudi tu pometel z vso konkurenco z dvojno zmago na obeh veleslalomih. Vseslovenska športna javnost je seveda trepetala in strastno navijala za našega najboljšega (in žal tudi edinega) smučarja zadnjih nekaj sezon, ki sliši na ime Žan Kranjec. Že priprave na Pokal so potekale povsem v znamenju tega vrhunskega športnika s časnikarskimi kolegi, ki so vsevprek pisali, da je proga kot nalašč pripravljena zanj. S tem so le še “nategovali vrv” oz. povečali pričakovanja v nebo. In treba je priznati, da jim je uspelo, saj so s tem privabili v dveh dneh v Podkoren nekaj manj kot 11 tisoč gledalcev, približno 6 tisoč v soboto in tisoč manj na nedeljo. Med njimi sta bila tudi nepogrešljiva Repenca Paolo Škerk in Drago. Kaj pa Kranjec? Z vloženim trudom nas je vse poplačal. Sobotni veleslalom je začel vrhunsko celo z 2. mestom le za nedosegljivim Odermattom, na koncu pa izenačil svojo najboljšo uvrstitev na domači tekmi s 5. mestom. Njegova nedeljska predstava je bila še veličastnejša in le kanček sreče mu je zmanjkalo, da bi stopil na tako željeni zmagovalni oder. V uteho vsem skupaj nam je lahko, da je z nehvaležnim, kot mu prevečkrat radi pravimo, 4. mestom dosegel svoj najboljši rezultat kariere v Kranjski gori. Vsi so bili zadovoljni: on sam, trenerski štab, Smučarska zveza, pa še navijači in obiskovalci nenazadnje.
To pa je bila še češnjica na tortici, da je ta veliki praznik slovenskega smučanja zasijal v vsem svojem sijaju. A pozor, čez dva tedna, ob prvem aprilskem vikendu, ko bodo pri nas izredno pomembne deželne volitve (sicer tudi na ponedeljek), bo Zgornjesavska dolina spet caput mundi. Točneje dolina pod Poncami. Da, spet Planica snežena kraljica (sicer v bolj pomladanski preobleki). Tokrat pa z veličastnim finalom svetovnega pokala v smučarskih poletih (pa tudi 100 metrov krajših skokih) na letalnici bratov Gorišek. To pa bo največji vseslovenski praznik športa in …. pomladi, za katerega sem iz zanesljivih virov kolegic in kolegov ob robu tudi letos doživetega Pokala Vitranc izvedel, da je najavljenih že 60 tisoč obiskovalcev. Pač na valu navdušenja izrednih rezultatov naših “orlov” in skakalk, ki se bodo pred tem na Norveškem prvič preizkusile tudi v poletih.
