Praznik prostovoljca in solidarnosti, skupaj v korist potrebnim za boljšo prihodnost

Člani bogatega mozaika najrazličnejših prostovoljnih združenj so se 22. novembra pod večer zbrali v Kulturnem domu v Gorici, kjer je pod geslom Zmožni oprijemljivih znamenj za boljšo prihodnost potekal že tretji Praznik prostovoljca v režiji škofijske Karitas, ki je tokrat zajel vrsto prostovoljnih združenj t.i. tretjega sektorja, zaradi katerih so prireditev letos poimenovali Praznik prostovoljca in solidarnosti. Gre za pobudo, ki je pred nekaj leti nastala v zahvalo prostovoljcem za njihovo vsakodnevno vnemo v korist najmanjših, najbolj krhkih, bolnih, ostarelih in osamljenih, pa tudi za krepitev mreže med različnimi stvarnostmi na območju čezmejne Goriške. Nosilec projekta je tudi letos škofijska Karitas, podpirajo pa ga goriški alpinci, deželni gozdarji, evangeličanska cerkev, Rdeči križ, Unitalsi, novogoriška Karitas in Humanitarno društvo KID ter društvo alkoholikov v zdravljenju in številni sponzorji.

Na petkovem programu, ki ga je povezoval časnikar Christian Seu, so pozdravili podpredsednik bančnega zavoda Cassa Rurale FVG Umberto Martinuzzi, goriška občinska odbornica Silvana Romano, svetnica Mestne občine Nova Gorica in predsednica Odbora za socialno varstvo in zdravstvo Lara Žnidarčič. Diakon Renato Nucera, vodja goriške Karitas, je na ganljiv način izrazil prostovoljcem globoko hvaležnost, saj se je zaradi bolezni sam znašel v stanju, da je potreboval pomoč, krhek, nag in brez dostojanstva. Dobri ljudje so mu stregli z veliko mero človeškosti. To so konkretna znamenja, “ki dokazujejo, da skupaj je lepše in lažje”. Nadškof msgr. Carlo Redaelli, predsednik italijanske Karitas, je poudaril, da imajo pregovori o upanju pogosto negativen predznak, in vendar solidarnost in prostovoljno delo spreminjata upanje v stvarnost. Predvajanje nekajminutnega videoposnetka Mattie Vecchija je navzoče seznanilo s tematiko upanja in skrbi za druge, nato je Seu povabil na oder prvega gosta. Prof. Stefano Allievi z Univerze v Padovi je na izzivalen način spregovoril o zapletenem zgodovinskem trenutku, v katerem živimo. Vrtoglave (kulturne, tehnološke, podnebne itd.) spremembe nas prehitevajo, ne moremo jih dohiteti, v najrazličnejših okoljih izgubljamo oporne točke. Glavni razlog za upanje vidi v mladih, zaupati moramo njihovi sposobnosti prilagajanja, njihovemu odkrivanju sveta, saj “v sebi imajo veliko bogastva, sposobnost izboljšati svet,” saj so povezovalni in gradijo medčloveške odnose. Drugi gost je bil g. Claudio Burgio iz Milana, ustanovitelj in predsednik društva Kayrós, ki več kot 20 let vodi sprejemne skupnosti za mladoletnike. Izkušnja z mladimi v kazenskih zavodih in drugačnih stiskah mu je korenito spremenila življenje. V prostovoljnem delu je pomemben pogled, važno je “videti” človeka, sprejeti povabilo, nekaj konkretno narediti.

Prireditev, ki jo je popestril pevski zbor Sant’Ignazio, sta – pred podelitvijo priznanj zaslužnim prostovoljcem – s krajšima osebnima pričevanjema sklenili mladi prostovoljki. 22-letna Tina Balta je povedala, da je v prejšnjih mesecih imela “dragoceno priložnost” biti prostovoljka v centru za poslušanje goriške škofijske Karitas. Ta izkušnja jo je veliko naučila, nenazadnje “o moči upanja in konkretni vrednosti pomoči, ki jo lahko nudijo prostovoljci”. Poslušati ljudi ni bilo vedno lahko, njihove razmere so jo pogosto presunile. “Prostovoljci so dokaz, da dobrota še vedno obstaja. Oni so tisti, ki vsak dan s ponižnostjo darujejo čas, energijo, da bi pomagali ljudem.” Zato je prostovoljstvo ne le dar za druge, “ampak tudi dar, ki ga prejemamo”. Vsi skupaj “si še naprej prizadevajmo graditi družbo z dragocenimi vrednotami, kot sta radodarnost in nesebičnost.” Upanje “ni nekaj abstraktnega, je nekaj otipljivega. Z lastnimi očmi sem ga videla v dejanjih, obrazih in rokah vas, protovoljcev”. 17-letna Selma Barkhoune, po rodu iz Maroka, je prišla v Italijo kot otrok. Družini v težavah je – ne le gmotno, temveč tudi z moralno in čustveno podporo – veliko pomagal Rdeči križ. Danes ponosno nosi uniformo prostovoljke RK in skuša pomagati ljudem v stiski. “Tako vračam, kar sem prejela, predvsem pa posredujem vrednote, ki sem se jih naučila.”