“Praznik poguma, prostovoljstva in Božje previdnosti ... ”

V Žabnicah bo na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, “praznik poguma, prostovoljstva in Božje previdnosti”…, napoveduje g. Marijan Markežič.
Za kaj gre?
Pod tremi pikicami bi stalo še prav gotovo ‘norosti’ vsaj nekaterih, ki smo se ukvarjali s tem projektom že od leta 2002, ko smo ustanovili Fundacijo Gorica. Tako smo najprej hoteli olajšati davčna bremena Katoliškemu tiskovnemu društvu; vrednost nepremičnine Katoliškega doma, ki je postal Kulturni center Lojze Bratuž, je namreč po obnovi poskočila več kot desetkrat. Zato smo ustanovili fundacijo in začeli nanjo prepisovati nekatere nepremičnine, kot npr. kočo sv. Jožefa, ki je bila last KTD-ja, in na temelju zadruge Ojstrnik praktično odkupili še bližnji senik, ki smo ga sedaj obnovili. Istočasno je fundacija kupila in obnovila potrebne prostore za delovanje slovenskega pastoralnega središča (duhovnije sv. Ivana v Gorici), ki je osebna župnija brez teritorija, zato tudi ne more posedovati nepremičnin. Fundacija zajema večino naših organizacij, tudi župnije in dekanijo, tako da je najbrž ena naših najbolj reprezentativnih organizacij, ki skrbi predvsem za strukture za skupno uporabo.
O njej se pa malo ve…
To pa zato, ker delamo po tiho in v povezavi z drugimi organizacijami, kot so npr. KTD, ZSKP, ZCPZ, SCGV Komel, skavti itd. – za skupno dobro. To, kar bomo praznovali, bo sad nekega usklajevanja, ne vrtičkarstva, temveč usklajevanja! Zato, mislim, je prišel tudi Božji blagoslov. Gotovo je bilo ‘previdnostno’, da je msgr. Močnik poskrbel za kočo sv. Jožefa; ‘previdnostna’ je bila ustanovitev zadruge Ojstrnik, ki ni mogla niti zaživeti, a na temelju tega smo lažje nadaljevali s fundacijo. ‘Previdnostne’ so bile tudi nekatere dediščine, npr. zapuščine gospe Julči Brelih, Antonije Felc, msgr. Močnika in, za zadnji sklop del v Žabnicah, Elvire Chiabai. Vse to sicer ni bilo zadosti, v 18 letih smo pri fundaciji stiskali pas in načrtovali, kot je treba. Za sabo smo imeli ljudi, ki so nam veliko pomagali. Miloš Čotar na Deželi FJk nas je npr. obveščal, kdaj lahko naredimo prošnjo; tudi tako smo po neki ‘previdnostni’ liniji na 200 prosilcev za prispevek za mladinske dejavnosti prejeli sredstva tako za Žabnice kot za Sedejev dom v Števerjanu. Iz predala Dežele FJk smo dejansko “pobrali” 15 % sredstev. Tudi na Deželi v Vidmu smo imeli svetovalce, ki smo jim zelo hvaležni.
Poudariti moram veliko dela prostovoljcev od začetnega podiranja do končne faze, ko so se zlasti Števerjanci izkazali kot dobri pleskarji, parketisti, čistilci, Goričani pa zlasti v vmesnih fazah. Slediti takemu gradbišču – po vseh predpisih za javno uporabo! – zahteva marsikatero pomoč prijateljev, ki svetujejo, kako je najbolje kaj napraviti, s čim manj napora in izgube časa. Med drugim so Žabnice od Gorice oddaljene 145 km… Vsekakor: Bogu hvala in vsem, ki so ta podvig podpirali in še podpirajo s svojimi, tudi manjšimi, darovi! Vsak dar je dobrodošel! ‘Odkrit’ bo ostal račun z dvema številkama pred piko… Radi bi ga čim prej spravili na eno samo številko pred piko; to bo morda mogoče s kakšnim darom, lahko pa tudi s kakšnim posojilom za reševanje najnujnejših zadev. Prav je plačati podjetja, ki so končala delati.
Kdaj so se obnovitvena dela sploh začela?
Začela so se pred štirimi leti, delali pa smo brez sile. Bistvena je bila streha, da bi imeli pokrit prostor za dejavnosti v pomoč koči sv. Jožefa. Po hitrem postopku smo nato uredili glavna dela, zaprli smo vrata in okna. V pričakovanju novega ‘previdnostnega posega’ smo čakali in dočakali prispevek z Dežele, zadnjih 150 tisoč, ki smo ga dosegli v rekordnem času.
So dela vsa končana?
V glavnem ja. Kuhinja je opremljena, manjka še kakšna malenkost. Sobe imajo nove postelje in žimnice, kopalnice so tri, prh je pet. Počasi bomo poskrbeli še za novo opremo v velikem prostoru za dejavnosti in jedilnico. Vse je uresničeno v skladu z zadnjimi zakonskimi določili in celo s tistimi, ki se komaj pišejo in bodo odobreni v letu 2020.
Kakšna je zdaj zmogljivost objekta?
V stari koči je 20 postelj, v obnovljenem seniku, nekaki “depandansi”, jih bo 26; v primeru potrebe se ta številka lahko tudi podvoji. Če je prav sila, lahko prespi do 100 oseb. Zdaj je vse skupaj štirikrat večje kot samo koča sv. Jožefa.
Komu bo ta struktura namenjena?
Namenjena je vsem dejavnostim, ki so tam že potekale, pač s pomnoženimi kapacitetami, poleti in pozimi. Primerna je tudi za več družin, saj sta tudi dve sobi s štirimi posteljami.
Jo bo upravljala fundacija?
Fundacija, ki je lastnik, jo bo upravljala in vzdrževala, Mauro Leban ima koledar uporabe in ključe. / D

Pogovor / G. Marijan Markežič o obnovljenem seniku v Žabnicah

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme