Praznik kulture, združen s pomembnima jubilejema

V avditoriju Deželnega sedeža RAI so danes, 6. februarja, predstavili letošnjo osrednjo Prešernovo proslavo, ki je seveda praznik našega slovenskega naroda; letos pa bo hkrati obeležila tudi dva pomembna jubileja, in sicer 75-letnico Radia Trst A in 25-letnico Slovenske televizije, tako je tudi poudarila odgovorna urednica slovenskega programskega oddelka Martina Repinc na začetku srečanja. Vesela je med drugim, da pri proslavi sodelujejo vse pokrajine, v katerih je prisotna slovenska narodna skupnost, in sicer tržaška, goriška in videmska. Na tiskovni konferenci so bili prisotni direktor RAI Guido Corso in predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj in Ksenija Dobrila. SKGZ in SSO namreč podpirata dogodek, ki bo potekal v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. Direktor je poudaril, kako je nedeljski dogodek pomemben ne le za slovensko narodno skupnost, ampak tudi za ustanovo, ki je toliko let ponosno pozorna na različne lokalne realnosti in skupnosti, ki kulturno in družbeno bogatijo mesto Trst in našo deželo. Guido Corso je spomnil tudi, da bo 29. aprila spadla konvencija za slovenske programe in da je v splošen interes, da si vsi skupaj prizadevajo, da bi sensibilizirali deželne ter državne politične institucije, da bi se konvencija podaljšala za daljše obdobje.
Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je povedala, da bo v nedeljo zelo pomemben trenutek, ko se bomo lahko zaustavili in pomislili na vlogo, ki jo igrata radio in televizija v našem prostoru, kajti mediji so nepogrešljiv element pri gradnji jezika in narodne zavesti. Pravi agregacijski trenutek, ko idejno povezujemo celotno slovensko narodno skupnost od Milj do Kanalske doline, je sklenila predsednica. S temi besedami se je strinjal predsednik SSO Walter Bandelj, ki se veseli sodelovanja z ustanovo, ki v veliki meri skrbi za utrjevanje slovenskega jezika in kulture. Sledile so besede avtorja literarne predloge Mihe Obita, ki se je najprej zahvalil RAI za to priložnost in da lahko prispeva kaj k slovenski kulturi. Avtor si je zamislil pravi sprehod po slovenski pesniški pokrajini, od Franceta Prešerna dalje. Režiserka kulturnega dogodka je Patrizia Jurinčič Finžgar, ki žal zaradi drugih obveznosti ni bila prisotna na predstavitvi. Poskrbela pa je za videoposnetek, ki so mu prisotni pozorno prisluhnili. Režiserka je najprej obrazložila naslov letošnje proslave “dokler veter ne menja svojega jezika”. Gre za izsek iz poezije Gustava Januša, ki namiguje na to, da bo šlo za neki eteričen in poetičen dogodek. Gre za literarni sprehod: s protagonisti bodo gledalci “šli v park”, kjer bodo slišali marsikaj o slovenstvu in slovenski identiteti. Moški se z dekletom sprehodi po parku in preko glasov slovenskih pesnikov ji skuša obrazložiti, kaj je njegova identiteta. Ženska, ki ga spremlja, pa mu odgovarja s svojega zornega kota in skuša moškemu predati in posredovati svoje občutke preko misli slovenskih pesnic. Režiserka je zelo zadovoljna, da je sodelovala pri tem projektu, saj gre za priložnost, da se preko scenarija vsi vprašamo “kdo smo?”. Ni boljše priložnosti za postavljanje tega vprašanja in iskanje odgovorov nanj, kot je praznik slovenske kulture, je sklenila Patrizia Jurinčič Finžgar.
Prva pobudnica projekta je pravzaprav Marija Brecelj, ki se je aktivirala takoj po lanski Prešernovi proslavi in “zagnala motor”, ki je privedel do letošnje prireditve ob jubileju radiotelevizijske ustanove. Prisotnim je povedala, da so Slovenci na RAI lepa skupina ljudi, ki vsak dan poroča o novicah in prispeva h kulturi, in da je RAI eden najbolj živih delov naše skupnosti. Zato se ji je zdelo prav, da tudi oni sooblikujejo tako pomemben dan za Slovence in slovensko kulturo. Obrazložila je, kako so si začetno zamislili zelo klasično prireditev, a je potem mlada režiserka odločila, da je prav, da nastopijo tudi obrazi “skritih” delavcev RAI. Tako se bodo Janez Beličič, Peter Gergolet, Marko Sancin in Tamara Stanese preizkusili v čisto nenavadni vlogi. Pobudnica je sklenila s pomembno in zanimivo informacijo, da bodo prireditev obogatile povsem izvirne glasbene točke, za katere je poskrbela Andrejka Možina, in ne nazadnje, da bo letošnji slavnostni govornik pesnik David Bandelj. /MČ

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme