Pravična porazdelitev bogastva utopična želja

Novo leto je Slovenskemu narodnemu gledališču Nova Gorica prineslo šesto uprizoritev letošnje sezone. Tokratna predstava je bila v vseh ozirih posebna. Najprej zato, ker se je na slovenskih odrih krstno pojavila komedija Bogastvo – Ploutos velikega grškega predstavnika stare komedije Aristofana, ki je prvič bila uprizorjena v Atenah l. 388 pred Kristusom. SNG Nova Gorica pa jo je premierno uprizorilo na malem odru, v četrtek, 10., in v petek, 11. januarja 2013, v režjii Luke Martina Škofa, predstavnika mlajše generacije režiserjev, ki nenehno iščejo nova izrazna umetniška pota. Čeprav je nastala v nam izredno oddaljenem času in v drugačnih razmerah, je njena vsebina silno aktualna. Kot že sam naslov pove, se vsebina suče okrog bogastva, ki ga navadno uživajo nevredni malopridneži, medtem ko se morajo pošteni ljudje celo življenje truditi za vsakdanji kruh in se večkrat prebijati celo skozi revščino. O tem je prepričan pošten Atenec Hremil, ki bi rad v Apolonovem svetišču izvedel, ali se bo moral vse življenje otepati revščine tudi njegov sin. Preročišče, ki ga je obiskal v družbi zvestega služabnika Kariona, mu da zagoneten odgovor: slediti mora prvi osebi, ki jo sreča po odhodu iz templja. In Hremil stori natanko tako: sledi ušivemu, zanemarjenemu slepcu. Ta pa se izkaže, da ni nihče drug kot sam bog Ploutos. Slep pa je zato, da bi čim bolj pravično razdeljeval bogastvo. Hremil pa ga, v prepričanju, da bo potem vse boljše, pospremi v Asklepijev tempelj, da bi spregledal. Žal pa tudi tako Hremil ne doseže tega, kar je želel. Ko tudi preprosti, prej dobri in pošteni ljudje okusijo lesk zlata, se izpridijo. Nihče noče več delati, vsi bi radi imeli zmeraj več denarja. Prav na to je zaman svarila Revščina in jim zagotavljala, da, ko bodo obogateli tudi revni, nihče ne bo več hotel garati. “Ali boste žrli denar in zlato”? jih je izzivalno vprašala. Na tem antičnem mitu sta svoje videnje o bogatenju, bogastvu oz. kako bi bilo, če bi bilo bogastvo enakomerno porazdeljeno med ljudmi, in v povezavi s tem o današnjih dogajanjih, predvsem v Sloveniji, zgradila avtorsko priredbo dramaturg Jaka Andrej Vojevec in režiser Luka Martin Škof, ki je bil tokrat tretjič gost v novogoriškem gledališču. V tekstu sta Vojevec in Škof hotela prikazati, kako “Slovenci razmišljamo o družbi, tranziciji, svobodi, obliki vladanja. Kakor sta sama dejala, besedila nista dokončno izdelala, izoblikovalo se je sproti na vajah, tako da je vsak od nastopajočih igralcev doprinesel nekaj svojega. Tako se je razvijala nekakšna “eksperimentalna” predstava, kakor v zlatih časih goriškega festivala malih odrov. Nastala je drzna, mestoma duhovita, na trenutke pa taka predstava, ki ne malo zmede gledalca, ki mora ‘ujeti miselno nit’. Avtorja sta tudi poudarila, da uprizoritev vsebuje elemente “metagledališča”, ko se oder povezuje z občinstvom, zabrisuje meja med iluzijo igre in stvarnostjo, saj je “življenje samo postalo oder”. Tega pa seveda nista odkrila onadva. Vsi veliki dramski pisci so bili in so o tem prepričani, saj vsak izmed njih prinaša na oder vse, kar se dogaja v resničnem življenju. To so delali že stari Grki in sam Aristofan, ki je v svojih delih neusmiljeno bičal politične, družbene in kulturne razmere svojega časa, ki pa niso kdo ve kaj različne od naših. Ker je sam uporabljal sočen jezik in plastično izražanje, polno duhovitih namigovanj in ostrih bodic, bi morda kazalo postaviti na oder njegovo delo takšno, kakršno se nam je ohranilo, saj so teme, ki so jih obravnavali veliki antični mojstri, brezčasne, prav zato, ker se tičejo človeka in njegovih večno se ponavljajočih napak. Včasih se zdi, da se ti avtorji pošteno maščujejo, če jih sodobni ustvarjalci “posiljujejo” z nekimi inovativnimi posegi v njihova besedila.
Vsekakor so občudovanja vredni igralci, gost Gregor Zorc – Karion, Milan Vodopivec, ki se je v vlogi Hremila izredno razživel, gost Žiga Saksida – Bogastvo, Miha Nemec – Blepsidem, Ana Facchini – Revščina, Helena Peršuh – Hremilova žena, Peter Harl – Zborovodja, Branko Ličen, Medea Novak, Dušanka Ristić, Nevenka Vrančič – zbor, ki so udejanjili vse prej kot enostavne režiserjeve uprizoritvene zamisli in spletli svojevrstno predstavo, tako, kot je ne srečujemo pogosto na naših odrih, ki je zanimiva, a tudi gotovo zahtevna in utrujajoča predvsem za “starejše” igralce, ki so vajeni drugačnih umetniških pristopov k tekstom, a ne nazadnje tudi za gledalce. Mučno bi bilo namreč venomer gledati take “zmedeno eklektične odrske prikaze, ki so zanimivi predvsem, če so redki!
Iva Koršič

SNG Nova Gorica / Premiera: Bogastvo

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme