Poznavanje zgodovine je ključno za razumevanje današnjih razmer in sebe v odnosu do sveta

Piše: Danijel Devetak

POGOVOR Jure Ferletič

Jure Ferletič je doma iz Mirna, star je 21 let. Rad ima glasbo in zgodovino, knjige in ljudi. V Vipavi je obiskoval Škofijsko gimnazijo, po letu na Filozofski fakulteti in propedevtičnem letu v Šmarju pri Jelšah pa je lani jeseni kot bogoslovec začel s študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani. Z veseljem je sprejel povabilo na pogovor za naše bralce, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Kako si prišel do te študijske in življenjske odločitve?

Misel na duhovniški poklic me je grizla že dalj časa, vendar pa se je moja odločitev, da bi svoje življenje posvetil služenju Bogu in ljudem, izoblikovala, ko sem v sebi prepoznal odločilen Božji klic, ko sem študiral umetnostno zgodovino v Ljubljani. Do pritrdilnega odgovora nisem prišel čez noč in vsekakor ni bila najlažja odločitev do sedaj. Najtežavnejši so bili prvi koraki, vendar pa se, ob pogledu nazaj, danes rad spominjam tudi tega milostnega časa.

V lanskem študijskem letu si začel formacijo v propedevtičnem letniku, ki je v Sloveniji novost …

Tako je, s sošolci smo bili prva skupina propedevtov. Omenjeni propedevtični oziroma pripravljalni letnik je lociran v Šmarju pri Jelšah in njegov namen je razločevanje poklicanosti ob molitvi, učenju in številnih dejavnostih, ki so se zvrstile skozi leto. Eden izmed ciljev je seveda tudi priprava na nadaljnji teološki študij.

Kakšna je formacija v pripravljalnem letniku in kako si doživel to izkušnjo?

Program je široko zastavljen. V sklopu priprave na študij smo imeli med drugim predavanja eksegeze Evangelijev, uvod v liturgiko pri cistercijanih v Stični, osnove retorike, pregled Katekizma katoliške Cerkve, formacijske ure, ko smo obravnavali različne teme o duhovniškem življenju, npr. o celibatu, pokorščini in uboštvu, ter duhovne vsebine, ki jih je pripravil naš spiritual.

Poleg predavanj ste imeli na programu tudi različne izkušnje prostovoljstva …

Drži. Poleg dela v župniji je zagotovo ena izmed pomembnih izkušenj prostovoljno delo pri škofijski Karitas Celje, kjer smo opravljali različne naloge, kot so kuhanje, čiščenje prostorov v centru za brezdomce, priprave zabavnega programa za srečanje upokojencev, selitve pohištva, pri opremljanju stanovanj za socialno ogrožene osebe in še bi lahko našteval. Pripravljali smo se tudi na delo z umirajočimi v hiši Ljubhospica, toda to nam je bilo že nekaj tednov po začetku onemogočeno zaradi izbruha epidemije.

Če se vrnem še nekoliko nazaj, moram reči, da sem izkušnjo propedevtičnega leta doživel kot zelo pozitivno in bogato. Pomembno je bilo ustvarjanje novih poznanstev, prijateljstev in vesel sem vsega dela z ljudmi, saj je ob njihovem zgledu dobrote in vernosti rastla tudi moja osebna vera.

S septembrom si vstopil v bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Kako potekajo tvoji dnevi v semenišču?

Bogoslovsko življenje je postavljeno v okvire, ki jih narekujeta fakulteta in semeniški red. Dopoldneve začenjamo z molitvijo brevirja in sveto mašo, pri kateri navadno orglam. Zajtrku sledijo predavanja, nato opoldanska molitev rožnega venca in brevirja, kosilo, morebiti popoldanska predavanja in prosti čas, namenjen študiju in rekreaciji. V tem času se rad pridružim ostalim bogoslovcem pri igranju namiznega nogometa, ob lepem vremenu pa v atriju naše hiše igramo odbojko. Pred večerjo imamo vsak dan molitev pred Najsvetejšim, večeri pa so večinoma zasedeni z različnimi hišnimi obveznostmi. Skozi teden imam določene dneve namenjene pranju in čiščenju. Vsakih nekaj tednov se organizira kuharski tečaj, občasno pa tudi kakšen piknik. Proste dneve izkoristim za vaje orgel in klavirja, večkrat pa se v manjših skupinah odpravimo v hribe.

Gotovo je pomembna tudi razsežnost skupnosti. Kako se znajdeš v tej družbi?

Skupinska dinamika je izjemno pomembna na poti formacije, saj delo duhovnika ni omejeno na župnišče ali meniško celico, ampak je njegovo mesto med ljudmi. V propedevtičnem letniku smo pripravniki v župnišču živeli še skupaj z našim tedanjim ravnateljem, tamkajšnjim župnikom in duhovnim pomočnikom, v semenišču pa nas v letošnjem študijskem letu živi 20 bogoslovcev, predstojniki (rektor, prefekt in spiritual) ter sestri iz Skupnosti Loyola. V našem letniku nas je sedem in zaobsegamo celotno Slovenijo od Mirna do Beltincev.

Vzdušje v hiši je prijetno, kar pa ne pomeni, da se včasih ne krešejo mnenja ali da ne prihaja do nesoglasij. Tudi to je zelo pomembno, saj v takih situacijah skupaj rastemo. Lahko rečem, da sem se pomena skupnosti še posebno zavedel v teh svojevrstnih časih, saj se za razliko velike večine ljudi bogoslovci lahko z ostalimi v hiši vsak dan skupaj zbiramo ob oltarju pri sv. maši, pri molitvi, na pevskih vajah in pri že omenjeni rekreaciji. Skupaj smo v lepih in težjih situacijah. Dober mesec smo bili namreč zaprti za zunanji svet, ko smo kolektivno prebolevali covid-19, na drugi strani pa se veselimo ob skupnem obhajanju praznikov. Na še poseben način smo v decembru obeležili praznik Brezmadežne, ko smo bili prvoletniki sprejeti v Marijino kongregacijo in smo za to slovesnost pripravili interno večerno akademijo z glasbenimi točkami in recitacijami poezije – vse to v času, ko so po vsej državi veljali najstrožji ukrepi o prepovedi združevanja. Ob povedanem in vsem, kar še ostaja, lahko rečem, da se v družbi dobro znajdem in mi je v veselje biti član bogoslovske skupnosti.

Kaj ti pomeni molitev?

Molitev mi pomeni, če se poslužim kar definicije, pogovor z Bogom; nenehno vračanje v odnos z Njim, ki me je poklical v življenje. V molitvi prejemam moč in voljo za odpovedovanje lastni samovolji in sprejemanje Božjega načrta, ki je vedno boljši od tega, kar bi se sam domislil. Molitev deluje tudi kot nekakšen kompas, ki po delovanju Svetega Duha moje poti spet naravnava na pot za Jezusom.

S tvojega profila na facebooku je razvidno, da si vedoželjen, imaš rad zgodovino in umetnost. Od kod vse to? Kaj ti vse to pomeni?

Obe, zgodovina in umetnost, me zanimata že od osnovnošolskih let. Preučevanje teh dveh področij mi pomeni odkrivanje zgodb in ljudi v določenem prostoru in času. Zdi se mi, da je poznavanje zgodovine ključno za razumevanje današnjih pojavov, razmer in samega sebe v odnosu do sveta.

Dandanes se soočamo z zelo površnim in enostranskim razumevanjem zgodovine, polnim stereotipov in že kar mitsko-legendarnih “dejstev’’, ki so del splošne zavesti, oziroma bi lahko nekoliko ironično rekli, splošne izobrazbe. Prav preučevanje zgodovine z iskrenim namenom iskanja resnice pa lahko po mojem mnenju v človeku zbudi ponižnost, ki, zavedajoč se lastne vpetosti v današnje okoliščine, tega časa ne pojmuje kot boljšega in sebe kot pametnejšega ali bolj razsvetljenega od ljudi preteklih dob. Prav ponižnost pred zgodovino nas vabi, da se s spoštljivim ozirom na preteklost od nje nekaj naučimo.

Goriški fantje in dekleta se te z veseljem spominjajo, saj si veliko let pel v otroškem in mladinskem pevskem zboru Emil Komel. Kaj ti je pomenila ta izkušnja?

Z veseljem dopolnim, da sem v zboru dočakal tudi fazo MeMlPZ :-). Zelo sem hvaležen za dobro desetletje skupnega ustvarjanja, petja. Na skupino in naše skupne podvige – vaje, tekmovanja, pevske tedne, koncerte – me vežejo močni in lepi spomini. Zame to ni bila le izkušnja zbora kot skupine pevcev, ampak zbora kot skupine prijateljev, ki smo pod požrtvovalnim Davidovim vodstvom ustvarjali zgodbo, ki se še nadaljuje. (V tem trenutku ne znam ubesediti – naj mi prosim oprostijo.) Posebno mi ostaja v spominu izkušnja tekmovanja v Arezzu v avgustu 2019, natančneje monografski program, ko smo izvajali dela Pavleta Merkuja, med njimi pa izbrane stavke iz njegovega znamenitega rekviema.

Včasih ob petkih, pa čeprav je že poldrugo leto, kar nisem več aktivno zraven, še vedno čakam na pevske vaje. Takrat z veseljem komu izmed sošolcev, ki se oglasi na obisk, podelim kakšen spomin.

Znano je tudi, da imaš rad tudi orgle in sakralno glasbo. Si študiral/študiraš ta instrument? Orglaš redno? Morda tudi kaj skladaš?

Sakralna glasba mi pomeni način molitve, izražanja in iskanje lepote in zato ji posvečam veliko pozornosti in časa. Rad poslušam tuje skladatelje, vendar pa najbolj občudujem naše slovenske skladatelje, ki so nam zapustili izjemno sakralno glasbeno izročilo, ki pa je žal zelo nepoznano.

Igranja orgel sem se učil na orglarski šoli v Novi Gorici in zdaj že 7 let redno opravljam službo organista. Začel sem na različnih korih in se ustalil v domači župniji, kjer sem spremljal ljudsko petje in župnijski zbor. Sedaj opravljam to službo v semenišču, kar pomeni igranje pretežno dvakrat dnevno in vodenje semeniškega zbora. Včasih, če Bog nakloni kaj navdiha, tudi uglasbim kakšen psalm ali besedilo za uporabo pri bogoslužju.

Kako doživljaš čas pandemije? Se je tvoje življenje – oz. pogled nanj – kaj spremenilo?

Osebno epidemije same in omejitev, ki pritičejo razmeram, ne doživljam kot nekaj, kar bi me posebej težilo, vendar pa v hiši skupaj vsak dan molimo za prenehanje epidemije, saj nimajo vsi take sreče in trenutno mnogi situacijo doživljajo v strahu, naveličanosti ali celo v borbi za lastno življenje. Ob vsem tem lahko samo izrazim zahvalo Bogu za dar vere, in milosti, ki mi jih naklanja.

Smo v postnem času, ko se pripravljamo na obhajanje Velike noči. Ob tem bi vsem nam zaželel, da bi kljub epidemiji in vsem preizkušnjam, s skaterimi se soočamo, imeli pogled usmerjen v Vstalega, ki pravi: “Na svetu imate stisko, todaj jaz sem svet premagal.’’ (Jn 16,33)

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme