“Poznati moramo zgodovino in se zavedati nevarnosti razkolov, sovraštva in izključevanja”

Piše: Katja Ferletič Fotografije: DD

Opčine / Borut Pahor na slovesnosti ob začetku 57. študijskih dnevov Draga 2022

V sodobnem življenju se vrednote naše narodne istovetnosti, krščanski etos in opredelitev za pluralizem in demokracijo soočajo z vedno novimi izzivi. Razpravi o sodobnih problemih, s poudarkom na teh vrednotah, so bili posvečeni 57. študijski dnevi Draga. Letošnjo izvedbo je na povabilo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta v petek, 2. septembra, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Besedo je prevzel po uvodnih pozdravih predstavnika pripravljalnega odbora Drage Iva Jevnikarja in tržaškega župana Roberta Dipiazze. Pod šotorom so sedeli številni politični predstavniki, med njimi novi generalni konzul Gregor Šuc, senatorka Tatjana Rojc in deželni svetnik Marko Pisani.

Jevnikar je orisal aktualne teme letošnjih študijskih dnevov – dogajanje na mednarodni geopolitični šahovnici, energetska kriza, podnebne spremembe, krizne razmere in moralni izzivi za slovenske kristjane, slovenski razkol včeraj in danes, zamejske tematike in primeri dobre prakse. Množično občinstvo je spomnil, da je bil predsednik Pahor prvič na Dragi leta 1991, ko je kot mlad poslanec sodeloval pri okrogli mizi predstavnikov takratnih parlamentarnih strank, leta 2015 pa je v Ljubljani, na državni praznik, posvečen Primorski, vročil Sergiju Pahorju red za zasluge, ki ga je podelil DSI-ju za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih Draga povezuje matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo. Župan Roberto Dipiazza se je slovenskemu predsedniku zahvalil za dolgoletno sodelovanje, prijateljstvo in za spravne geste, ki so pripomogli k vzpostavitvi dobrih odnosov med Slovenijo in Italijo.

Predsednik Pahor si prizadeva za utrjevanje demokratičnega dialoga v Sloveniji, za spravo v narodu in krepitev narodne in državljanske skupnosti, za oblikovanje skupnega slovenskega prostora; in njegov nagovor se je vsebinsko vključil v razpravo o letošnjih temah Drage. “Kako negovati, razvijati in krepiti našo narodno in državljansko skupnost, da bi se bili pripravljeni in zmožni soočiti s problemi in priložnostmi sedanjega in prihodnjega časa?” S tem vprašanjem je najprej izzval navzoče. Pahor si prizadeva, da bi tisto, kar nas povezuje v skupnost, vedno premagalo tisto, kar nas razdvaja in jo trže, narodna skupnost namreč “ni samoumevna in potrebno je zanjo skrbeti in jo negovati”. S samostojno državo smo Slovenci dobili tudi dolžnost, da skrbimo za narodno in državljansko skupnost. “S tem ko smo uspeli ustanoviti lastno državo, smo na najboljši možni način dolgoročno zavarovali pravico in dolžnost, da samostojno odločamo o svoji usodi. S tem ko smo se po naši suvereni volji priključili Evropski uniji, smo to pravico in dolžnost še trdneje okrepili in zavarovali,” je še povedal predsednik, ki je opozoril tudi, da zlasti zaradi članstva v Evropski uniji in zvezi NATO, zaradi naše narodne in državne identitete, po naši volji pripadamo t. i. zahodnemu svetu. “To je bilo tudi osnovno programsko vodilo slovenske politične pomladi.”

Pogoji za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti, za umestitev našega naroda in države v skupno evropsko družino in zahodni svet skupaj s partnerji in zavezniki so idealno postavljeni, predsednik Pahor pa se sprašuje, ali se Slovenci dovolj posvečamo vzgoji vseh tistih vrednot in praks, ki narodno in državljansko skupnost krepijo navznoter. “S tega vidika bi bilo prav, če bi se Slovenci nikoli ne otresli bojazni, da se nam lahko kdaj v prihodnosti pripeti, da nas bi usodni evropski in svetovni dogodki pričakali razdvojene in nas potisnili v razkol. Menim, da nas je prav ta bojazen v prelomnih 90. letih zavarovala pred nevarnostjo, da bi nas prelomne zgodovinske okoliščine ob padcu Berlinskega zidu, demokratizaciji in osamosvojitvi razklale, kot se je to zgodilo v času 2. svetovne vojne in po njej,” je dejal.

V svojem govoru je predsednik opozoril, da se tudi v uveljavljenih demokracijah pojavljajo razdiralne in sovražne tendence, ki jih mora družba zavrniti, če želi živeti skupaj in v miru – sama formalna demokratična infrastruktura ne preprečuje nevarnih tendenc za medsebojno sovraštvo in izključevanje. Zahodni svet torej zdaj preizkušajo nevarnosti, da bi tisto, kar nas razdvaja, postalo močnejše od tistega, kar nas združuje tako znotraj narodov in držav kot med njimi.“Tega strupenega sirupa Slovenci nikakor ne smemo zaužiti. Politično, nazorsko in sicer, različni kot smo, moramo skupno zavračati vse tisto, kar vzpostavlja nevarnost razdvajanja, sovraštva in celo izločanja,” je odločno opozoril predsednik, ki je poudaril, da moramo Slovenci še naprej imeti pred očmi zgodovinsko izkušnjo razkola in njegovih strašnih posledic za naše narodno telo.

Predsednik Pahor se je ob zaključku zahvalil študijskim dnevom Draga za dolgoletno nagovarjanje Slovencev k demokraciji, spravi in evropskemu duhu ter sožitje z italijanskim narodom.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme