Pozivi k ohranitvi demokratičnih vrednot
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009, v Sloveniji pa ga obeležujejo od leta 2012, je 23. avgusta v matični domovini potekalo več dogodkov. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je proti večeru v ljubljanski stolnici dnevu daroval mašo, je v pridigi izpostavil, da uspeh EU in demokracije v Sloveniji ni odvisen le od gospodarskega povezovanja ter znanstvenega in tehnološkega napredka, ampak tudi od sprejetja niza temeljnih pravic in vrednot. Med temi so tudi človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, skupno dobro, pravičnost, enakost in verska svoboda. “Demokracija brez vrednot se zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem,” je po poročanju STA poudaril Jamnik. Poudaril je tudi pomen odpuščanja. “Odpustimo, toda nikoli ne pozabimo! In prav to je odločilna točka odpuščanja: nikakor ne gre za pozabljanje, ampak za osvoboditev od notranje jeze, resentimenta in želje po maščevanju. To razjeda sleherno vlakno človekovega bitja in to, da človek, ki ne odpusti, še vedno živi v krču žrtve, še vedno je suženj tistega, ki mu je storil krivico,” je dejal škof.
Cerkev po njegovih besedah ceni demokratični sistem, saj državljanom zagotavlja, da od vladajočih zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena. “Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine,” je še dejal.
Maši je sledila akademija s slavnostnim nagovorom nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Na socialnem omrežju Instagram je sam napisal: “Še nikoli prej nisem stopil za oder ljubljanske stolnice. Polna dvorana ljudi in popolna tišina, skoraj spokojnost, sta dali trenutku poseben pečat.” V svojem nagovoru je izrazil dva poziva. Najprej je pozval vlado, naj popravi nedopustno politično in etično napako, ki jo je naredila z odpravo Dneva spomina na žrtve komunističnega režima, naj mu znova na primeren način najde mesto in vse vlade po njej naj vestno skrbijo za dolžen spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Nato je še povabil vse ljudi, ki tako čutijo, naj posvojijo Izjavo o spravi, ki jo je oblikovala in sprejela SAZU. “Sporočilo tega dneva je zavračanje vseh totalitarizmov in klic k negovanju in krepitvi demokracije,” je poudaril.
Tudi predsednik stranke NSi Matej Tonin, ki je opoldne položil venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, je v izjavi za medije poudaril, da ima država še vedno zgodovinski dolg do žrtev komunizma. Spomnil je na vse izkopane v breznu pod Macesnovo Gorico, od katerih 3.450 ni dočakalo pravice do dostojnega pokopa. “Mislim, da je Slovenija tako civilizirana država, da si v tem času to vsekakor zaslužijo,” je dejal Tonin.
Delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana je vence položila pred spomenik žrtvam vseh vojn in tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani.
Spominske plošče vsem žrtvam medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja pa so odkrili v nekdanjem taborišču Kidričevo. Blagoslovil ga je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, slavnostni govori pa je imel teolog Ivan Štuhec.
