Slovenija

Poziv slovenskih škofov k uporu proti uzakonitvi evtanazije!

Poziv slovenskih škofov k uporu proti uzakonitvi evtanazije!

Piše Marijan Drobež: Vaške straže zoper nasilje nezakonitih migrantov

Zgodilo se je, da je samo en dogodek povzročil največje zanimanje in odmeve, pravi alarm, v javnosti in politiki, in hkrati zasenčil celotno drugo dogajanje v Sloveniji. V Beli krajini so štirje nezakoniti migranti ugrabili 79-letnega domačina, ga zvezali, potisnili v prtljažnik in ga z njegovim avtomobilom odpeljali proti Italiji. Ko so po šesturni vožnji prispeli do cilja, slovensko-italijanske meje pri Sežani, so ugrabljenca pustili zvezanega v prtljažniku vozila; pozneje mu je uspelo se izmotati iz spon in se obrniti za pomoč v bližnjo hišo, sami pa so peš odšli čez mejo, kjer pa so jih po obvestilu slovenskih policistov kmalu odkrili in aretirali italijanski varnostni organi. Ugotovili so, da gre za nezakonite emigrante iz Maroka in Alžirije, bili so trije, četrtega emigranta, ki je domnevno tudi sodeloval pri ugrabitvi, pa do časa našega poročanja še niso odkrili.
Do sem kronika dogajanja, razsežnosti dogodka, dejansko incidenta, pa so seveda širše in segajo tudi na druga področja, najbolj v politiko. Incident v Beli krajini je, ob upoštevanju tudi drugih težav z nezakonitimi emigranti, ki jih je čedalje več, dokazal, da niso resnične trditve o tem, da je Slovenija najbolj varna država v Evropi, in nemara celo na svetu, in da je zato strah pred nezaželjenimi migranti iz arabskih, afriških in azijskih držav nepotreben in neutemeljen. V takem prepričevanju sodeluje tudi premier Marjan Šarec, ki zatrjuje, da oblast obvladuje razmere glede nezakonitih emigrantov, zato naj bi bila tudi seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je po ugrabitvi prebivalca v belokranjski vasi zahteval predsednik SDS Janez Janša, nepotrebna. Predsednik vlade pa ni komentiral prepričanja Janeza Janše, “da mora biti varnost lastnih državljanov prva skrb vsake vlade”. Ocene premiera o varnosti v Sloveniji in ob njenih mejah, pa tudi trditve, da strah prebivalcev ob meji ni potreben, so zanikali predstavniki slovenske policije, ki so po incidentu v Beli krajini opozorili, “da je za zavarovanje meje od Črnomlja v Beli krajini do Ilirske Bistrice potrebno več žice, več nadzora in strožje zakonodaje o podeljevanju azila”. V obupu, ki navdaja prebivalce zaradi vpadanja nezakonitih migrantov in njihovih ravnanj, ki povzročajo napetosti in strah, pa tudi prepričanja, da jih država ne varuje dovolj, so nastala in se še širijo tudi mnenja, da bi za zaščito prebivalstva ob južni meji, to je meji s Hrvaško, morali ustanoviti t. i. vaške straže.
Vlada in politične stranke se seveda ukvarjajo ali soočajo tudi z drugimi dogodki, ki so zanje pristojni, ali menijo, da jih zaradi političnih razlogov morajo obravnavati. Tako so v Sloveniji na več ravneh počastili in znova prebirali znamenito Majniško deklaracijo, sprejeto pred tridesetimi leti. To je 8. maja leta 1989 predstavil pesnik Tone Pavček pred več desettisočglavo množico na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani. In zakaj je Majniška deklaracija pomembna, sta ob njeni obletnici govorila tudi državni poglavar Borut Pahor in soavtor deklaracije, dr. Dimitrij Rupel. Pomembna je zato, ker so slovenske opozicijske zveze in gibanja v Majniški deklaraciji izrazili zahtevo, da hočejo živeti v suvereni državi slovenskega naroda. Torej v slovenski državi, v kateri se bodo spoštovale človekove pravice in bo zagotovljena demokracija s političnim pluralizmom. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

19.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!