Aktualno

Poziv NSKS in SSO k dejanjem za pomiritev v slovenskem narodu

30. 5. 2023

Vlada Republike Slovenije naj prekliče ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Nedavna in nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu. Ukinitev je močno zaostrila odnose na družbeno-političnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje.

Predsednika krovnih organizacij NSKS in SSO dr. Valentin Inzko in Walter Bandelj sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oz. poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse ostale državne institucije. NSKS in SSO se strinjata z izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in pozivata, da se deluje v duhu izjave SAZU o slovenski spravi.

Predsednika NSKS in SSO želita, da bi bil ta poziv izraz čim širše skupnosti, zato vabita vse, ki se z njim strinjajo, da s svojim podpisom izrazijo podporo, tako da se obrnejo na urad NSKS (+43 0463 512528 / office@nsks.at) in SSO (+39 0481 536455 / gorica@ssorg.eu).

Do 27. maja je bilo zbranih že 97 podpisov s strani slovenskih kulturnih in političnih osebnosti iz Avstrije in Italije. Poziv s podpisi bo v naslednjih dneh poslan Vladi Republike Slovenije.

Tiskovna urada NSKS in SSO

Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. V tem smislu podpiramo izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi:

“Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava.”

Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, prav tako so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda.

Rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Sprava pa se lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu. Le tako bo mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda.

Podpisani pozivamo vse politične strani v Sloveniji, začenši z Vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje. Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje možna samo na podlagi miru, tako med narodi kot v narodu samem.