Poziv NSKS in SSO k dejanjem za pomiritev v slovenskem narodu

Vlada Republike Slovenije naj prekliče ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Nedavna in nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu. Ukinitev je močno zaostrila odnose na družbeno-političnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje.

Predsednika krovnih organizacij NSKS in SSO dr. Valentin Inzko in Walter Bandelj sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oz. poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse ostale državne institucije. NSKS in SSO se strinjata z izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in pozivata, da se deluje v duhu izjave SAZU o slovenski spravi.

Predsednika NSKS in SSO želita, da bi bil ta poziv izraz čim širše skupnosti, zato vabita vse, ki se z njim strinjajo, da s svojim podpisom izrazijo podporo, tako da se obrnejo na urad NSKS (+43 0463 512528 / office@nsks.at) in SSO (+39 0481 536455 / gorica@ssorg.eu).

Do 27. maja je bilo zbranih že 97 podpisov s strani slovenskih kulturnih in političnih osebnosti iz Avstrije in Italije. Poziv s podpisi bo v naslednjih dneh poslan Vladi Republike Slovenije.

Tiskovna urada NSKS in SSO

Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. V tem smislu podpiramo izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi:

Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava.”

Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, prav tako so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda.

Rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Sprava pa se lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu. Le tako bo mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda.

Podpisani pozivamo vse politične strani v Sloveniji, začenši z Vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje. Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje možna samo na podlagi miru, tako med narodi kot v narodu samem.

  1. Valentin Inzko, predsednik NSKS
  2. Walter Bandelj, predsednik SSO
  3. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk
  4. Franca Padovan, županja Občine Števerjan
  5. Marjan Drufovka, podžupan Občine Števerjan
  6. Filip Hlede, podpredsednik SSO za Goriško
  7. Drago Štoka, odvetnik, nekdanji deželni tajnik SSk in predsednik SSO
  8. Adrijan Pahor, profesor
  9. Mirjam Bratina, profesorica
  10. Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa
  11. Ivo Jevnikar, predsednik zadruge Mladika
  12. Danijel Devetak, časnikar pri Novem glasu
  13. Stefania Beretta, SSO
  14. Michele Coren, odbornik pri SSO
  15. Alessandro Quinzi, kustos pri Goriških pokrajinskih muzejih
  16. Jana Bandelj, športnica
  17. Blaž Kersevan, SCGV Emil Komel
  18. Andrej Černic, časnikar
  19. Manuela Quaranta Spazzapan, zdravnica
  20. Damijan Terpin, odvetnik in nekdanji deželni tajnik SSk
  21. Albert Devetak, SSO
  22. Tatjana Oletič, Slovenska prosveta
  23. Martina Valentincic, odbornica na Občini Števerjan
  24. Marija Doroteja Brecelj, podpredsednica SSO za Tržaško
  25. Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete
  26. Loretta Primosig, odbornica SSO
  27. Jordan Ferletič, učitelj
  28. David Bandelj, profesor
  29. Matej Terpin, podjetnik
  30. Avguštin Devetak, podjetnik
  31. Andrej Čavdek, tehnik, skavt in športnik
  32. Marko Černic, odbornik SSO
  33. Marjan Kravos, predsednik Vincencijeve konference in upokojeni ravnatelj
  34. Susanna Scuderin, SSO
  35. Ilaria Bergnach, predsednica SKPD F. B. Sedej
  36. Andrej Vogrič, športni direktor AŠD Olympia
  37. Bernardo Spazzapan, zdravnik
  38. Nadia Fabris, pevka
  39. Štefan Čavdek, prodajalec
  40. Goran Rustja, zdravnik
  41. Anna Wedam, podpredsednica SSO za Videmsko
  42. Jan Leopoli, urednik na Slovenskem programu RAI za FJk
  43. Claudio Peric, podpredsednik SKPD Hrast
  44. Katja Bandelli, vzgojiteljica
  45. Damijan Podversič, vinogradnik
  46. Lucija Lavrenčič, učiteljica
  47. Bruna Cijak, profesorica
  48. Andrej Štekar, bančnik
  49. Alenka Legiša, upokojenka
  50. Martin Drufovka, podjetnik
  51. Marija Tercic, vzgojiteljica
  52. Erika Jazbar, časnikarka
  53. Veronika Terpin, ekonomistka
  54. Tatjana Devetak, ekonomistka, podjetnica, občinska svetnica
  55. Janez Terpin, podjetnik
  56. Karen Ulian, vzgojiteljica
  57. Kristjan Tommasi, javni uslužbenec in občinski svetnik
  58. Ana Saksida, kulturna delavka
  59. Andrea Sirk, inženir in podjetnik
  60. Adriano Corsi, podjetnik, nekdanji župan
  61. Dimitri Tabaj, zobozdravnik in zgodovinar
  62. Nerina Devetak, kulturna delavka in gostinka
  63. Ezio Gosgnach, glavni urednik štirinajstdnevnika Dom
  64. Martin Brecelj, časnikar in kulturni delavec
  65. Breda Sussi, časnikarka in kulturna delavka
  66. Mauro Leban, upokojenec in skavt, bivši ravnatelj Mladinskega doma
  67. David Grinovero, kulturni in politični delavec
  68. Niko Klanjšček, upokojenec in kulturni delavec
  69. Marko Bukovec, bančnik
  70. Danijel Čotar, agronom in publicist
  71. Marilka Koršič, upokojena farmacevtka in družbeno-politična delavka
  72. Lorenzo Persoglia, strojevodja in kulturni ter politični delavec
  73. Paolo Posilippo, profesor
  74. Miloš Čotar, predsednik ZSKP in agronom
  75. Fulvia Premolin, upokojena ravnateljica in bivša županja
  76. Matevž Čotar, časnikar
  77. Annamaria Balduzzi, upokojena podjetnica
  78. Anka Peterlin, profesorica
  79. Marko Brajnik, upokojenec in kulturni delavec
  80. Martina Šolc, šolnica
  81. Peter Černic, profesor
  82. Karlo Nanut, profesor
  83. Mario Černic, upokojeni profesor
  84. Benjamin Černic, upokojenec in družbeno-politični delavec
  85. Alenka Soban, tajnica
  86. Dimitrij Brajnik, podjetnik
  87. Maurizio Peric, odbornik SKPD Hrast
  88. Marko Oraže, poslovodni tajnik NSKS
  89. Milena Ošina, tajnica NSKS
  90. Nanti Olip, predsednik ZNP
  91. Jože Wakounig, član ZNP
  92. Martina Grahonja, profesorica
  93. Simon Terpin, podjetnik
  94. Joža Picej, član ZNP
  95. Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž
  96. Zalka Kelih-Olip, nekdanja tajnica KKZ
  97. Janko Krištof, predsednik KKZ
  98. Msgr. Renato Podbersič

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme