Požirek kulturne studenčnice in ščepec šaljivosti pred postom
Šesta številka otroške revije Pastirček v 77. letniku
Čas kar hitro teče: v rokah naših šolarjev že ždi šesta, februarska številka priljubljenega Pastirčka. Njegov neutrudni urednik Marijan Markežič male bralce opozarja na praznike, ki se vrstijo v tem najkrajšem mesecu v letu. Svečnica (2. 2.) nas spominja, kako sta Marija in Jožef darovala Jezusa v templju. S tem praznikom se konča čarobni božični čas. Dne 3. 2. goduje sv. Blaž, zavetnik proti boleznim v grlu, 11. 2. pa je god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Sv. Valentin (14. 2.) ima ključe od korenin, saj se začenjajo v rastlinah prebujati življenjski sokovi, pa še srca mladih zna vnemati ta svetnik! Po šaljivcu pustu, ki bo letos norel predvsem 21. februarja, bo nastopil post, ki nas bo pripravljal na največji cerkveni praznik, Veliko noč. Za nas Slovence je 8. februar zelo pomemben datum: praznujemo dan slovenske kulture in se spominjamo smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na ta dan v Kranju l. 1849, rodil pa se je v Vrbi l. 1800. Prav na dan slovenske kulture se navezuje zapis na tretji Pastirčkovi strani, ki predstavlja knjigo – naš največji zaklad, ki nam razkriva obširna obzorja. Knjiga vseh knjig je Sv. pismo, v katerem Bog govori človeku. Prav zgodbe iz Sv. pisma Pastirčkovim bralcem prikazuje Walter Grudina s tokratnim opisom, kako je Jezus pomiril vihar, ki je neusmiljeno premetaval čoln sredi Galilejskega jezera in na smrt prestrašil učence. Paola Bertolini Grudina je nazorno ilustrirala prizor v svojem značilnem ilustratorskem stilu in toplih barvah. Njena zamisel je tudi križanka, ki v rubriki Spoznavajmo Sveto pismo vsakič pomaga razkriti kakšno svetopisemsko osebo. Tokrat je na vrsti junak, ki je ugnal hudobnega silaka. Omenjena Pastirčkova sodelavca sta tudi avtorja vzgojnega stripa, v katerem je fantič vsakič pred izbiro, naj se odloči za kaj koristnega ali pa ne. Tokrat mora izbirati med branjem ali gledanjem televizije. Vsaki izmed odločitev sledijo posledice … dobre ali slabe. Ob koncu stripa bralci lahko izrazijo svoje občutke, ki jih sami imajo pred določenimi izbirami. Svetniki pa se nikdar ne vprašujejo, kaj naj storijo, saj se odločajo zmeraj za dobro, kot je razvidno iz ilustracij na 10. strani revije, ki jih bodo mali risarji lepo pobarvali kot tudi vse ostale risbe, da bo tudi februarski Pastirček še bolj njihov. V svečanu se po vaseh in mestih podi pust širokih ust. V. T. Arhar je spisal šaljivo pesem Pust, Danila Komjanc je ob njej narisala kurenta, najbolj poznano slovensko masko, ki domuje na Ptuju. Paola Bertolini Grudina z zajčkom Timijem vabi na dopolnitev dveh strani, namenjenih pustnim maskam. Pustni čas je prevzel tudi ljubka zajčka Pikca in Puhka. Pravljico v nadaljevanjih piše Lidija Jarc, likovno pa jo opremlja Monica Quaggiato. Zajčjo družinico je kmetova družina postavila na pustni voz: mamica zajklja Sivka je postala snežak, Pikec vampir, Puhek pa strahec, pes Runo beli medved … in odpeljali so se na pustni sprevod. V pripovedi Marize Perat je protagonist pajac Tobi, ki je delal v cirkusu, a je na povabilo skupinice otrok šel v zavod, kjer so prebivali tudi bolni otroci, da bi jih razveselil s svojimi šalami. Na 12. strani februarske številke kar vabljivo diši po sladkih ocvrtih miškah ali “fritolah”. Kako lahko pripravimo to pustno sladico, razlaga Pastirček slaščičar s svojima pomočnicama Katerino in Grazielo. Pustno ustvarjalna je tudi krasna likovna umetnica Vesna Benedetič. Otrokom opisuje v sliki in besedi, kako izdelamo domače maske, da bodo povsem izvirne. Medo in Zajček sta se že našemila v harlekina. Vesna Benedetič se v svojem zapisu zaustavlja ob 17. februarju, ki je v Italiji dan mačk. Likovnica med drugim piše, da je naša domača mačka nastala z udomačitvijo divje pred 5000 leti! Pravi tudi, da mačke lahko spijo do 18. ur na dan in da so radovedne in rade vse opazujejo.
Packo pa se tokrat ne meni za pustne norčije. Modro pravi (prav on!), da se moramo, ko govorimo ali pišemo, vedno potruditi in poiskati ter uporabljati slovenski izraz, ne pa kakšne italijanske popačenke! Kako se predstavljajo naši gozdovi pozimi in kakšne oblike so listi posameznih dreves ter plodovi, razlaga v naravoslovnem kotičku Barbara Rustja. Lisička in rak sta pa “junaka” basni, ki jo v obliki dopolnjevanke najmlajšim Pastirčkovim bralcem ponuja Danila Komjanc. Patrick Quaggiato se je poklonil dnevu slovenske kulture z uglasbitvijo kvartin iz 14. soneta sonetnega venca In gnale bodo, za otroški zbor in instrumenta. Štiri strani Pastirčkove pošte so tudi tokrat polne prikupnih risbic različnih vsebin, tudi pustnih, seveda. Med pošto so še dve fotografiji in zapis učencev in učenk 3. r. OŠ A. Černigoj s Proseka, ki so pripravili razredne jaslice in si ogledali tiste v cerkvi sv. Martina, ki so jih izdelali nekateri otroci iz recikliranih materialov. Pri tem so jim pomagali starši in nona Magda.
