Povšetova poezija je simbol življenja samega, stkanega iz lepote in temine

Piše: Ines Škabar

GMD / Pesniška zbirka Janeza Povšeta Tema in svetloba

Goriška Mohorjeva družba je konec lanskega leta izdala knjigo goriškega pesnika, vsestranskega gledališkega ustvarjalca in publicista Janeza Povšeta, ki je izšla ob avtorjevi osemdesetletnici. Gre za pesniško zbirko z naslovom Tema in svetloba, ki bralčevo pozornost pritegne že s svojo izvirno in okusno oblikovano platnico, na kateri kraljuje dodekaeder z dvanajstimi skladnimi peterokotniki, iz katerih sije zlata barva.

V knjigi je zbranih 47 pesmi, ki so nastajale med letoma 2018-2019. Prvo, kar pade v oči, je, da so pesmi napisane brez naslovov in brez ločil, kar pomeni, da verzi tečejo v nezadržnem ritmu kot deroča reka, zaradi česar še bolj neposredno nagovarjajo bralca.

Povšetova poezija je simbol življenja samega, stkanega iz lepote in temine. Njegova pesniška izpoved je na trenutke trpka, polna tesnobe in obupa (vse razpada v nič v smrtno temino kako naj grozi tej ubežim), kar je v glavnem povezano s pomanjkanjem sočutja do bližnjega, z nerazumevanjem sočloveka in z razpadanjem družbenih vrednot (saj vidim da sovraštvu vse več ljudi sledi … ubijali bi in končno še ubili mir od sle uničevanja oslepljeni). Po drugi strani pa iz njegovih verzov sije neverjetna svetloba, saj se pesnik nekako dokoplje do spoznanja, da je svet sicer krut, a hkrati lep, dvignjen nad bridko vsakdanjostjo, in da se prava lepota skriva pravzaprav v nas samih (svetlobo moram v sebi poiskati nočem biti lastnega sovraštva žrtev).

Pesmi, ki odsevajo posebno čustveno globino, so en sam kalejdoskop emocij in razpoloženj, mešanica vtisov in občutij. V njih se vseskozi zrcali neomajna vera v dobroto:

Svetloba nikomur ne odtegni bližine

z vsemi bodi milostljiva

saj bolečina v ljudeh ne mine

če luč je ne ozdravi dobrotljiva

Zaupam ti ker dobrota tvoja je narava

le dobrota vselej ljubečega namena

pomoč dajati zate je postava

v tej želji si neumorna in iskrena

Tema in svetloba je druga pesniška zbirka Janeza Povšeta, s katero je med nas prinesel iskreno človeško pesnjenje, ki je tudi jezikovno bogato. Avtor piše v  izbranem slogu in vedno  znova dokazuje, kako veliko izrazno moč in povednost ima slovenski jezik. To je bilo opazno že v njegovem pesniškem prvencu Pesmi ob poti (2014). Povšetova lirika je intimna, rahločutna in hkrati univerzalna. Njegove pesmi so prežete s čustvi in sporočilno zgoščene. Skratka, gre res za priporočljivo branje zlasti sedaj v postnem času, ko človek morda nekoliko več razmišlja o pomenu in skrivnosti življenja ter smrti.

Knjigo je uredila profesorica Majda Cibic, ki je prispevala tudi spremno besedo. V njej je poudarila, da v pesniški zbirki naletimo na spopad med temnim in svetlim polom bivanja in da se znajdemo sredi plejade izrazitih antitez. Za likovno podobo publikacije je poskrbel grafik Ivan Žerjal.

Naj mi bo ob koncu tegale zapisa dovoljena še čisto osebna nota: v posebno težkem trenutku mojega življenja je Povšetova pesniška zbirka Tema in svetloba v moj vsakdan posijala kot svetli žarek upanja in tople luči.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme