Potovanje v svet nabrežinskega kamna z Grudnovo poezijo
Med 30. avgustom in 8. septembrom
Pesem Iga Grudna Nabrežinski kamnolomci, ki jo je primorski pesnik napisal v mrkem obdobju prve polovice preteklega stoletja, ko se zaradi fašizma ni smel vrniti v rojstni kraj, bo vir navdiha za študente kiparstva različnih narodnosti. Ti se bodo med 30. avgustom in 8. septembrom v Nabrežini udeležili umetniške rezidence in delavnic sodobnega kiparstva z naslovom Čudovito potovanje v svet nabrežinskega kamna.
Pobuda spada v programski sklop že devete izvedbe niza Energija krajev/Festival vetra in kamna, ki ga v devinsko-nabrežinski občini prireja kulturno združenje Casa C.A.V.E.. Pri njej sodelujeta Šolski center Srečka Kosovela iz Sežane in beneška Akademija lepih umetnosti.
Izbrana Grudnova pesem, vsebino katere bodo mladi kiparji interpretirali in izklesali v kamen, spada v ciklus njegovih domoljubnih pesmi. Primorski Narcis je bil iz premožne nabrežinske družine, ki je mladim zagotavljala ustrezno izobrazbo. Po odhodu na dunajsko univerzo, kjer je študiral pravo, se zaradi spremenjenih družbeno-političnih okoliščin po koncu prve vojne ni več za stalno vrnil v domači kraj. Kot znano, je fašistična oblast naredila vse, da se je slovenska inteligenca, ki ji je Gruden pripadal, izselila iz Primorske, ki jo je rapalska meja odrezala od matičnega naroda.
Gruden se je v Ljubljani, kjer se je naselil, še živo spominjal, kako je bila Nabrežina pomembno industrijsko kamnarsko središče, v katerem je delalo do tri tisoč delavcev. Spraševal se je o usodi, ki naj bi doletela od dela izmučene kraške kamnarje. Kaj bo z njihovimi otroki in dekleti? Omenjal je mnoge palače, ki jih je v prestolnicah po Evropi in na drugih celinah krasil nabrežinski kamen. Še posebno ga je skrbela narodna usoda kraških kamnarjev: “Boste prodali se in zatajili, v narodu tujem propali, utonili?” Gruden se je v pesmi zavzemal za gojenje domoljubnega čuta, socialno pravičnost in enakopravnost med narodi.
Kako bodo v tretjem tisočletju rojeni študentje kiparstva interpretirali tematike, o katerih je Gruden razmišljal in pisal pred več kot osemdesetimi leti? V kolikšni meri so še aktualne? Odgovori na ta vprašanja bodo znani ob zaključku kiparskih delavnic. Teh se bo udeležila peterica izbranih študentov kiparstva iz Italije, Slovenije in Avstrije: Anna Theresa Pöll (Dunaj), Celeste Magnolini (Benetke), Tjaša Cigoj (Sežana), Arianna Palmieri (Carrara) in Christoph Conrad (Dunaj).
Delo mladih bo na delavnicah potekalo pod mentorstvom beneških kiparjev Alberta Fiorina in Edija Carrera. Tudi iz izkušenj, ki so na prejšnjih izvedbah v Nabrežini dozorele v okviru tovrstnih delavnic, je prišlo do osnovanja razpršenega Muzeja nabrežinskega kamna in kamnolomov, ki je vključen v čezmejni geopark Krasa.
Kiparska dela bodo obiskovalcem najprej na ogled v kamnoseških delavnicah (Gramar srl, Caharija snc v sodelovanju z Zenith C.), ki bodo gostile mlade kiparje. Ob koncu projekta bodo organizatorji izdelane umetnine namestili v park skulptur v turističnem naselju Portopiccolo pri Sesljanu. Tam so že na ogled dela s prejšnjih festivalskih izvedb.
