POTApis Madagaskar
Križ / Slomškovo društvo
V nedeljo, 5. marca 2023, je v Slomškovem domu v Križu potekalo predavanje z naslovom POTApis Madagaskar, ki ga je priredilo Slomškovo društvo. Mlada univerzitetna študentka Kristina Pregelj je prejšnje leto skupaj z drugimi šestimi prostovoljkami odpotovala na Madagaskar v misijone v sklopu slovenske organizacije POTA. Organizacija POTA omogoča mladim, ki si to želijo, misijonsko prostovoljstvo, ki jih osebno in duhovno bogati. Kristina je svojo izkušnjo s pomočjo fotografij in številnih posnetkov predstavila na predavanju, na katerem je prisotne v imenu društva pozdravila Ksenija Kosmač.
Mlade prostovoljke so odpotovale lansko leto ob koncu meseca julija na Madagaskar, kjer jih je čakalo kar 2000 otrok. Dekleta so pred potovanjem zbrale po raznih župnijah številne darove za otroke in tudi razne pripomočke, ki so jih kasneje uporabljale na oratorijih. Potovanje v misijone zahteva sicer enoletno pripravo, na kateri spoznaš kulturo in navade izbrane destinacije in seveda ostale prostovoljce. Kristina je tudi pojasnila, da se je pred potovanjem cepila proti tifusu in hepatitisu A. Najprej so prostovoljke prišle v mesto Akamasoa, kjer so se tudi udeležile svete maše; pri njej je bilo prisotnih kar 10.000 ljudi. Maše se je takrat udeležilo tudi veliko otrok, ki so ves čas plesali in peli. Dekleta so med prostovoljstvom priredile kar pet oratorijev, vsakega v drugem kraju. Ustavile so se pri treh slovenskih misijonarjih, ki delujejo na Madagaskarju. Vsako jutro so na oratoriju plesali in peli skupaj z otroki tudi slovenske pesmi. Otrok je bilo včasih celo 500! Prostovoljke so otroke razdelile v skupine in vsaka je vodila razred po približno 70 otrok. Skupaj z otroki so risali, pisali, ustvarjali in se učili tudi nove pesmi. Zelo so jih presenetili potrpljenje, poslušanje in pozornost vsakega otroka. Kristina je na predavanju pokazala številne fotografije iz misijonskega vsakdana; pokazala je spalno sobo, ki je čisto drugačna od naše, kopalnico, kjer ni prhe, ter dolge in težavne poti iz ene vasi v drugo. Pokazala je tudi tipično vsakdanjo hrano, pri kateri seveda ne manjka riž. Pojasnila je tudi, da otroci v času šole dobijo en obrok riža na dan, ko pa ni šole, dobijo le en obrok riža vsaka dva dni. Otroci se lahko udeležijo oratorijev, samo če opravijo verouk, to je v bistvu neke vrste nagrada, je še pojasnila. Najbolj sta jo prevzela skromnost in izredno veselje otrok nad najenostavnejšimi in najpreprostejšimi stvarmi. “To so ljudje oz. otroci, ki iz niča ustvarijo najlepši in čudovit trenutek”, je še sklenila Kristina.
