Postali smo časnikarji!

Letos je Novi glas sodeloval z osnovno šolo Petra Butkoviča-Domna iz Sovodenj ob Soči pri zelo zanimivem projektu. Učenci 5. razreda so bili soudeleženi v delavnici z naslovom Časnikarski krožek in so od blizu spoznali časnikarski poklic ter naš tednik. Med delavnico, ki je potekala enkrat tedensko, so se veliko naučili in postali tudi sami “časnikarji”. Pod vodstvom časnikarke Katje Ferletič in učiteljice Katje Foschini so otroci pisali o spominih iz časa, ki so ga preživeli na šoli, o obisku uredništva, nazadnje pa so še intervjuvali priljubljeno učiteljico Egle Frandolič.

Prilogo so pripravili Alessia Devetak, Beatrice Baccaro, Elia Demori, Giulia Tomsic, Lara Cernigoj, Marta Černic, Matej Frandoli, Mattia Tommasi, Miriam Concina, Samuel Tomsic, Saša Peric in Tomaž Florenin, uvodnik pa je napisala učiteljica Katja Foschini.

Naš projekt z Novim glasom

Po dveh letih pandemije, ko nismo imeli drugih dejavnosti izven tradicionalnega pouka, smo si učitelji zamislili, da bi na šoli uresničili nekaj novih projektov. Učenci 5. razreda so bili soudeleženi v delavnici z naslovom Časnikarski krožek in so od blizu spoznali časnikarski poklic ter tednik Novi glas. Med delavnico, ki je potekala enkrat tedensko, so s pomočjo časnikarke Katje Ferletič postali tudi sami “mini časnikarji”. Katja je otrokom razložila, kako je sestavljeno uredništvo in katere naloge ima vsak njegov član. V vsakem uredništvu so uredniki, glavni urednik, grafični oblikovalci, lektorji, fotografi in seveda časnikarji, z njimi pa sodelujejo tudi zunanji sodelavci. Naši otroci so se naučili, katere kompetence mora imeti priden časnikar: biti mora radoveden, prebirati mora veliko časopisov, revij in knjig, poznati veliko stvari in biti vedno seznanjen z dogodki. Časnikar mora vedeti, kaj se vsak dan dogaja v bližnjem okolju in po svetu. Informacije najde tudi na spletu, predvsem pa mora biti pri svojem delu zelo pošten. Izvedeli smo namreč, da je v zadnjih letih veliko lažnih novic oz. “fake news”, ki kvarijo ugled tako pomembnega poklica, zato je potrebno biti med branjem zelo pozorni in informacije pazljivo preverjati. Učenci so tudi spoznali, kaj je novica in da pri časopisu obstajajo različne vrste zapisov, kot so npr. kronika, intervjuji, poročila o kulturnih dogodkih, recenzije knjig, pisma uredništvu itd. Urednik deli delo med časnikarji, vsak od njih pa je lahko bolj vezan na določene vsebine: ko se kaj dogaja na tistem področju, že vedo, kdo bo o tem pisal. Časnikarski poklic je zelo zanimiv, zato so otroci med delavnico postavljali tehtna vprašanja, na zadnjem srečanju pa so obiskali uredništvo Novega glasa in vse, kar so se naučili v šoli, spoznali v živo. Naši petošolčki so med projektom tudi sami sestavili svoj “časopis”. Pisali so o spominih iz časa, ki so ga preživeli na šoli, o obisku uredništva, nazadnje pa so še intervjuvali priljubljeno učiteljico Egle Frandolič. Z veliko radovednostjo in nestrpnostjo smo v razredu čakali na objavo sadov našega dela. Za vse nas je bila ta izkušnja zelo poučna in spodbudna – veliko smo slišali in videli, vse nam bo ostalo v lepem spominu.

Obisk uredništva Novega glasa / Pozitivna in spodbudna izkušnja

V četrtek, 26. maja, smo šli učenci petega razreda OŠ Petra Butkoviča – Domna iz Sovodenj na izlet. S šolskim avtobusom smo se odpravili v Gorico, kjer smo si ogledali uredništvo tednika Novi glas, ki ima svojo goriško redakcijo na Travniku, nad Katoliško knjigarno. Sprejela nas je časnikarka Katja Ferletič, ki nas je najprej pospremila na ogled Galerije Ars, kjer so ravnokar postavljali lepo razstavo slovenske umetnice Ejti Štih, ki živi v Boliviji. Na slikah so prevladovali odtenki rdeče barve. Po ogledu galerije smo šli v prostore uprave Zadruge Goriška Mohorjeva. Najprej smo zagledali belo sobo, kjer so mize z računalniki. V tem prostoru so v službi Tiziana, Nataša, Miriam in Marina. Izvedeli smo, da v upravi sledijo vsem birokratskim in finančnim zadevam, skrbijo, da vse teče, kot je prav in seveda po zakonu. Spoznali smo tudi, da je predsednica zadruge gospa Franka Žgavec.

Kasneje smo se odpravili po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je uredništvo Novega glasa. Ob vstopu smo videli lepo modro steno in pisalne mize z velikimi ekrani računalnikov. Spoznali smo nekatere člane uredništva: Danijela, Maido in tudi odgovornega urednika Jurija Paljka. Gospod Jurij nam je predstavil vse člane uredništva in nam razložil, kako nastane tednik, medtem pa nas je Danijel fotografiral. Urednik je spregovoril tudi o lepem slovenskem jeziku, nato pa predal besedo Maidi, ki nam je na računalniku pokazala, kako bo oblikovala naše članke na straneh. Izvedeli smo, da mora biti časopis zaključen ob torkih, najkasneje do 14. ure, nato pa ga preko spleta pošljejo v Padovo, kjer je tiskarna. Tednik izide ob četrtkih, do torka pa morajo biti vsi članki dokončani in fotografije na straneh. Maida ima poseben program za paginacijo, kjer vidi vsako stran posebej in lahko spreminja postavitev besedil in fotografij. Tudi posamezne fotografije lahko spreminja in popravlja s posebnim programom.

Katja Ferletič nas je vprašala, ali se je kdo navdušil in bi rad postal časnikar – vsi smo bili navdušeni, a le en učenec bi rad postal časnikar. Čisto na koncu so nam, v naše veselje, ponudili tudi čokoladke in piškotke ter smo se sproščeno pogovorili o časnikarskem poklicu. Spoznali smo veliko zanimivih stvari, po tem pa smo pozdravili člane uredništva in odgovornega urednika ter odšli v park, kjer smo pomalicali ter se nato vrnili v šolo.

Obisk uredništva je bil zelo zanimiv. Od blizu smo spoznali, kako nastane tednik, izvedeli smo tudi, da je poleg časnikarjev tudi več zunanjih sodelavcev, gospa Iva Koršič pa še posebej skrbi za lektoriranje vseh člankov. Razumeli smo, da je za ustvarjanje tednika potrebnih veliko ljudi, ki vsak dan iščejo nove zgodbe, intervjuvajo ljudi, poročajo o dogodkih in se pri svojem delu zelo trudijo.

Vsi se strinjamo, da je bila izkušnja zelo pozitivna in spodbudna.

Spominski zapis / Veliko smo se naučili in se pri tem tudi zabavali

V petih letih smo v naši šoli doživeli marsikaj zanimivega. Žal je pandemija močno vplivala na šolsko dejavnost, vseeno pa ohranjamo v spominu veliko lepih trenutkov in zanimivih projektov, ki smo jih uresničili z učiteljicami.

Opazovali smo, kako so se iz semen fižola razvili kalčki, izdelali in uporabili smo camero obscuro, tekmovali smo v izdelavi najlepše pustne maske, bili smo zelo uspešni na športnih prireditvah. “V drugem razredu smo pripravili lutkovno predstavo. Bilo je zelo lepo, najbolj mi je bilo všeč, ko smo se usedli na tla v krog in smo se pogovarjali ter odločili, o čem bo govorila zgodba,” se je spomnila Alessia, Mattia pa je opozoril, da so v lutkovni predstavi nastopale živali: “Premikali smo plišaste igrače in predstavo so si ogledali tudi starši.” “S Kinoateljejem smo ustvarili animiran film in bilo je krasno, ker smo naredili lutke in jim posodili naše glasove. Na koncu je nastal zelo lep film z naslovom Prvi dan šole, ki ga lahko gledamo na spletu,” je povedal Elia. Tomaž je poudaril, da mu je bilo pri tem projektu všeč, “da smo iz papirja izdelali živali, ki smo jih nato premikali in snemali – vsak premik je bil ena slika. Jaz sem svoj glas posodil slonu!” Samuel je dodal, da nam je pri izdelavi filma pomagala Mateja Zorn, pri delu pa smo uporabili različne tehnike in “vsak od nas je bila ena žival: Elia je bil lev, Mattia je bil papiga, Tomaž je bil slon …”

Vsi se radi spominjamo šolskih izletov. Giulia je povedala, da smo si v prvem razredu ogledali metuljčke v kraju Bordano: “Bilo je fantastično. Videli smo tarantolo, papagaja in kačo, metulji iz raznih krajev sveta so nam pristali na glavi.” Matej se je zabaval v naravoslovnem muzeju v Trstu, “kjer je glavna zvezda dinozaver Antonio, toda najlepši je prostor, kjer so morski psi.” V Trst smo šli tudi na koncert skupine, ki je izvajala pesmi skupine Beatles. Bilo je 9. marca in tisti dan je za Sašo prav poseben dan: “9. marca praznujem svoj rojstni dan! Bilo je zelo lepo, čeprav nisem poznal vseh pesmi.”

Veliko lepih stvari smo delali tudi med poukom. Lara je povedala: “V prvem razredu nas je sv. Miklavž obdaril s knjigo Kuža Bobi. Prebirali smo jo v šoli, po tem pa smo uresničili projekt in ga predstavili tudi na televiziji! Bila sem zelo evforična!” Beatrice je bilo zelo všeč, ko smo v razredu izdelali kipe pustnih likov: “Bili so 3D, zelo sem se zabavala pri delu!” Marta pa v svojem srcu hrani poseben spominček: “Ko smo morali nekaj vprašati učiteljico Egle, smo ji rekli ‘učiteljica’, ona pa se je tedaj zavrtela okrog sebe in nas spomnila, da moramo to besedo pravilno naglasiti, in sicer ‘učìteljica’. Tako smo se naučili pravilne izgovorjave!” O učiteljici Egle je Miriam povedala, da “ko smo se hoteli med odmorom igrati na ‘lovanje’, nas je učiteljica vedno opozorila, da se tej igri reče ‘lovljenje’!”

Na šoli smo se veliko naučili in se pri tem tudi zabavali. Naslednje leto bodo naši sošolci v novi stavbi; mi smo torej zadnji peti razred v tej šoli. Vsi se veselimo novih dogodivščin, ki jih bomo doživeli na nižji srednji šoli, obenem pa mlajšim sošolcem želimo veliko lepih trenutkov v novi šoli!

Preberi tudi

Komigo baby: Picko in Packo

Goriška

Vsak od nas je drugačen …

Goriška

“Potrebujemo zimska oblačila!”

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme